Največjo omejitev pa predstavlja majhen doseg tovrstnega zdravljenja neplodnosti: po besedah Milana Milenkovića, zdravnika, ki sodeluje v ekipi švedskih strokovnjakov, ki so se presaditev maternice lotili najbolj sistematično, je namreč samo v Evropi več kot 200.000 žensk, ki so iz različnih razlogov brez maternice in zato kandidatke za presaditev.
Zato je vse bolj živa zamisel o umetnih maternicah, ki bi jih pridobili s pomočjo tkivnega inženiringa. Ideja je, da bi vzeli sintetično narejeno ogrodje maternice ali maternico umrle darovalke, iz katere bi odstranili ves celični material, ogrodno strukturo pa potem naselili z različnimi vrstami matičnih celic pacientke in organ, ko bi se razvil v celoti, presadili pacientki. Ta bi se zato, ker bi ji presadili njene lastne celice, izognila imunosupresivni terapiji. Tako v svetu več raziskovalnih skupin raziskuje možnost razvoja umetnih maternic na mišjih modelih. Tako študijo so leta 2014 začeli tudi raziskovalci v bolnišnici Sahlgrenska v Göteborgu, to je istega leta, ko se je rodil prvi otrok, ki je zrasel v presajeni maternici. »Do zdaj so rezultati obetajoči,« je povedal Milenković in raziskovalna skupnost pričakuje, da bodo umetne maternice uspeli razviti v roku deset let.
Prihodnost znanstveniki vidijo tudi v zdravljenju neplodnosti s presaditvijo jajčnikov. Do zdaj so v svetu izvedli avtotransplantacijo jajčnika pri 360 pacientkah v 21 državah; pohvalijo se lahko s 131 nosečnostmi, rodilo se je 93 otrok, je povedal Milenković. Ta način zdravljenja pride v poštev pri mlajših ženskah, ki so plodnost izgubile zaradi zdravljenja raka: pred zdravljenjem jim odvzamejo jajčnik in ga zamrznejo ter ponovno vsadijo po zdravljenju. Opisali so tudi primer, ko so pacientki z rakom jajčnikov odvzeli del jajčnika, na katerem ni bilo maligne bolezni, in ga po onkološkem zdravljenju ponovno vsadili. Ženska je potem zanosila in rodila, jajčnik so potem zaradi tveganja ponovitve onkološke bolezni odstranili.
V svetu prav tako raziskujejo možnosti vzgojitve umetnih jajčnikov, kjer bi ogrodje jajčnika naselili z zarodnimi celicami in ga potem presadili pacientki. Vendar so raziskave na tem področju v primerjavi z umetno maternico še v zgodnejši fazi, je povedal Milan Milenković. lo
