Vsakokratna nesposobnost vseh dosedanjih vlad in sedanje, da upravlja kapital ter premoženje banke oziroma vseh državljanov, je pravzaprav simptomatična. Podreditev interesov naše države in državljanov tujim naročenim diktatom ter poklek pred njimi je pravzaprav sodobna izdaja, ki bo ovrednotena najverjetneje šele čez čas, ko bo že prepozno. Upam, da nosilci in izvajalci ne bodo pozabljeni.

Čeprav so vsi utemeljeni razlogi in opozorila strokovnjakov, da je treba izhajati iz dosedanjih izkušenj, iz neupravičene dokapitalizacije bank in spremenjenih razmer tako na političnem kot ekonomskem in pravnem področju, kaže, da tudi ta vlada trmasto vztraja pri zadovoljevanju tujega finančnega kapitala.

Pravzaprav mi ni jasno, kako to, da so na primer v 19. stoletju Slovenci združevali kapital in finančna sredstva denimo v zadrugah, da so lahko parirali nemškemu kapitalu. Danes pa, ko imamo samostojno državo, nismo sposobni zadržati ekonomskih oziroma finančnih vzvodov v lastni državi. Tako pravzaprav ne le režemo vejo, na kateri sedimo, temveč celo sekamo korenine drevesa, ki nam daje življenje in samostojnost. Tudi primerjava ne le z lastno zgodovino, temveč tudi s podobnimi situacijami drugih držav danes v svetu ne zdrži umestnosti odločitve.

Kaj res ni volje do rešitev, ki bi zadovoljila potrebe Slovenije? Kaj pravzaprav dolgoročno pomeni takšna, milo rečeno, nerazumna poteza? Ali se iz lastnih napak pri vodenju države politiki niso naučili prav ničesar? In koliko časa bo Slovenija še testna država za preizkus različnih finančnih, EU in drugih združenj?

Počasi ne razumem več te strankarske kvazidemokracije, ki ne spoštuje mnenj strokovnjakov in deluje le v lastno oblastno in finančno korist. Sicer je pa skoraj vse »pokrito« s predpisi, mar ne? Če ni sposobna strokovno odločati vlada, pač prenese odgovornost na SDH ali kakšen drug organ. Kako znano in utečeno neodgovorno.

Miloš Šonc, Grosuplje