Z velikim začudenjem in kljub drugačnim zagotovilom je mestni svet MOL 15. oktobra v Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) 173 Parmova vključil 7. člen, ki pravi, da je za uporabno dovoljenje novih stavb treba izvesti ukrepe iz prometne študije. Prometna študija natančneje predvideva širitev Dunajske na odseku Bežigrad do Livarske. S sprejetjem OPPN je bila širitev formalizirana kljub nasprotnim informacijam. S tem pismom želimo MOL opozoriti in pozvati, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto Ljubljana zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa.
Prometna študija ne odvzema samo prednosti rumenemu pasu v križišču Bežigrad-Dunajska za 4400 dnevnih potnikov potniškega prometa (LPP), temveč predstavlja tudi precedens za nadaljnjo zgoščevanje poselitve mesta, ki ne sme biti povezana s širitvijo cest in privabljanjem osebnega prometa.
Zgoščevanje mesta je temeljno načelo trajnostne urbanistične politike, ki jo MOL povzema v vseh svojih strateških dokumentih. Zgoščevanje Ljubljane na degradiranih območjih, katerega lep primer je načrtovana nova zazidava z mešano rabo stavb ob Parmovi, vzpostavlja strukturo mesta kratkih poti, povečuje atraktivnost soseske in zmanjšuje obremenitev okolja. Vendar pa je pri tem MOL pozabila na eno izmed glavnih koristi zgoščevanja mesta, in sicer vzpostavitev boljših pogojev za uporabo javnega potniškega prometa. Sočasno izvajanje ukrepov širjenja cest zaradi novih poselitev na degradiranih območjih v centru je povsem kontradiktorno, saj ravno zgoščevanje odpira priložnosti za povečanje uporabe javnega potniškega prometa.
S tem pismom želimo opozoriti tudi na problematično komuniciranje MOL, ki na netransparenten način udejanja širitev vpadnice. Niti v medijih niti na portalu pobud meščanov ni bilo nikoli pojasnjeno, da je 7. člen OPPN 173 Parmova pravna podlaga za širitev Dunajske ceste.
Predlagamo, da se infrastruktura nadgradi v smeri povečanja pretočnosti javnega potniškega prometa (novi rumeni pasovi), večje pogostosti voženj LPP (rumeni pas na Dunajski bi lahko prepeljal tudi do 6000 ljudi na uro), širjenja parkirišč P+R in nadgradnje potniške intermodalnosti v povezavi z vlakom, namesto širjenja površin za avtomobile.
Špela Berlotdirektorica Cipre Slovenija, Društva za varstvo Alp
