Orkan Ivan je leta 2004 potopil naftno ploščad podjetja Taylor Energy in vse od takrat naprej nafta počasi izteka. Pri tem pa ni nobenega posebnega preplaha, kakršen je zajel ZDA leta 2010, ko je v Mehiškem zalivu prišlo do eksplozije na ploščadi podjetja BP Deepwater Horizon. Izlivanje nafte je bilo doslej bolj ali manj skrito pred javnostjo.
Po nesreči leta 2004 je podjetje Taylor Energy obvestilo obalno stražo ZDA, da se nafta izliva, obalna straža pa je potem to spremljala brez posebnega opozorila javnosti. Leta 2008 je obalna straža podjetje obvestila, da gre za neprekinjeno izlivanje nafte, ki močno ogroža okolje, in dogovorili so se za ustanovitev 666 milijonov dolarjev vredni sklad za zaustavitev izlivanja. Podrobnosti so prišle na dan zaradi tožbe med podjetjem in zavarovalnico.
Taylor Energy je skušal luknje zamašiti na različne načine in nekaj naj bi jih tudi uspel, vendar pa ne do konca in nafta se še vedno izliva. O vsem tem je podjetje molčalo, dokler tega niso odkrili znanstveniki, ki so spremljali izliv od Deepwater Horizon. Okoljevarstvene organizacije so kasneje vložile tožbo. Podjetje je dolgo časa trdilo, da izliv ni tako velik, le kaki dve galoni (3,8 litra) na dan.
To niti ni edini izliv nafte v Mehiški zaliv pred in po nesreči Deepwater Horizona. Samo okrog Louisiane se z 2000 naftnih ploščadi v morje na leto mimogrede izlije do 12.500 hektolitrov nafte.
V Mehiškem zalivu se sicer letno na skupaj 4000 ploščadih načrpa 600 milijonov sodov nafte, kar je 20 odstotkov celotne letne proizvodnje ZDA, zalog pa naj bi bilo pod morskim dnom še za okoli 40 milijard sodov nafte.
