Od 70 do 85 odstotkov vseh odpadkov, ki jih najdemo v morjih, je slabo razgradljive mikroplastike in plastičnih izdelkov. Avstrijski znanstveniki pa so pred dnevi s študijo prvič dokazali, da mikroplastika hitro lahko zaide tudi v prebavni trakt ljudi. Teden dni je skupina sodelujočih na različnih celinah uživala hrano iz plastične embalaže in se prehranjevala tudi z ribami. Pri vseh so v blatu po tednu dni našli sledi mikroplastike.

Evropska komisija je že lanskega maja sprejela predlog o omejevanju desetih najpogostejših plastičnih izdelkov, ki onesnažujejo morja in prispevajo kar 43 odstotkov vseh odpadkov, ki jih najdemo v morju. Evropski parlament je danes v večjem delu potrdil predlog komisije in ga razširil še za tri izdelke, ki v predlogu niso bili vključeni. Do končne uredbe o zmanjšanju uporabe določenih plastičnih izdelkov se bosta komisija in evropski parlament zdaj pogajala še z državami članicami. Tristranska pogajanja naj bi se začela v prvi polovici novembra, potem ko bo svoje končno pogajalsko izhodišče oblikoval še svet EU. »Iz drugih pogajalskih dosjejev vidimo, da svet EU pogosto postane zaviralec, ki ščiti posamezne interese. V komisiji in parlamentu bo potrebne veliko volje in odločnosti, da bo na koncu pogajanj dosežen ključni cilj, prepoved plastike, in ponujene alternativne rešitve,« razlaga evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni), ki je stališča evropskega parlamenta danes podprl.

Parlament terja močne zaveze

Vsaj po stališčih komisije in parlamenta sodeč kaže, da bo plastiki za enkratni namen na številnih področjih rabe odklenkalo. Na področjih, kjer že obstajajo alternative, bo predvidoma z letom 2021 tako uvedena prepoved uporabe plastičnih vatiranih palčk, plastičnih kozarcev, krožnikov in pribora, slamic, palčk za mešanje tekočin ter palčk za balone. Pijače, polnjene v plastenke za enkratno uporabo, bodo smele biti pakirane tako le, če pokrovčka ne bo mogoče odstraniti z embalaže. Države članice bodo porabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo zmanjševale z določitvijo omejitev. Do leta 2025 bodo morale zbrati 90 odstotkov plastenk za enkratno uporabo.

Proizvajalci plastičnih izdelkov za enkratno uporabo bodo morali delno kriti stroške ravnanja z odpadki, prav tako bodo morali proizvajalci ribiške opreme, ki vsebuje plastiko in prispeva velik, skoraj četrtinski del odpadkov v morjih, pomagati pri čiščenju pristanišč in ravnanju z odpadki. Evropski parlament je tem zahtevam dodal še postopno zmanjšanje porabe lahkih nosilnih vrečk in embalaže za hitro prehrano, sadje in sladice do leta 2025. K čistejšemu okolju naj bi pripomogla tudi tobačna industrija, in sicer z zmanjšanjem porabe cigaretnih filtrov za 50 odstotkov do leta 2025 in za 80 odstotkov do leta 2030 (en sam odvrženi ogorek namreč onesnaži od 500 do 1000 litrov vode).

Pred glasovanjem v parlamentu je direktor gospodarskega združenja Business Europe Markus J. Beyrer podprl cilje evropskega parlamenta za zmanjšanje onesnaževanja okolja, a hkrati opozoril, da stroškov za odpravo onesnaženja ne bi smeli prevaliti zgolj na proizvajalce. Šoltes se strinja, da odgovornosti za onesnaževanje ne more nositi zgolj en člen v kolesju. Po njegovi oceni je treba za skupno mizo posesti proizvajalce, uporabnike in nosilce političnih odločitev, da bi dorekli, kako rešiti ta problem.

EU varstvo okolja morja plastika onesnaženje mikroplastika evropski parlament Igor Šoltes Business Europe Markus J. Beyrer Levica