Države so po prvi svetovni vojni ustanovile Društvo narodov, ki mu ni uspelo preprečiti še bolj uničujoče druge svetovne vojne, in zmagovalci tega spopada, ki je zahteval okrog 60 milijonov življenj, so sklenili, da je dovolj. Zasnovali so novo svetovno organizacijo, ki je bila do danes veliko uspešnejša od Društva narodov.
Velikega svetovnega spopada v zadnjih sedmih desetletjih ni bilo in tudi največji kritiki ZN ne morejo zanikati dosežkov na področju humanitarne pomoči, pomoči beguncem, revnim, lačnim, otrokom, ženskam, bolnim in manjšinam.
Ustanovna listina ZN je bila sprejeta na konferenci o mednarodni organizaciji, ki se je začela konec aprila 1945 v San Franciscu, torej še preden se je vojna v Evropi uradno končala. Ustanovna listina je stopila v veljavo 24. oktobra 1945, ko jo je ratificirala večina tedanjih članic vključno z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta.
ZDA, Francija in Velika Britanija ostajajo originalne članice najpomembnejšega organa ZN, ki je pristojen za mir in varnost na svetu. Leta 1971 je sedež Tajvana zasedla komunistična Kitajska, Rusija pa je leta 1991 nasledila Sovjetsko zvezo.
Osrednja praznovanja v New Yorku, Ženevi, v Nairobiju, Haagu in na Dunaju
Dan ZN se je prvič praznoval leta 1948, generalna skupščina ZN pa je leta 1971 priporočila, naj bo to javni praznik po vsem svetu. Osrednja praznovanja ZN potekajo na sedežu ZN v New Yorku in v Ženevi, na Dunaju, Nairobiju in Haagu, kjer so sedeži posameznih agencij in povezanih organizacij.
Med temi so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Sklad ZN za otroke (Unicef), Mednarodna organizacija dela (ILO), Visoki komisariat za begunce (UNHCR), Svet za človekove pravice in druge.
ZN so bili ustanovljeni s štirimi glavnimi nameni. Prvi je ohranjanje miru in varnosti, sledijo dobri odnosi med državami, vzpodbujanje komunikacij med državami in zagotavljanje foruma za srečanja in razprave o doseganju skupnih ciljev.
Dan ZN se tradicionalno praznuje z razpravami, srečanji, proslavami, razstavami in drugimi prireditvami, ki izpostavljajo pomen in vlogo organizacije. Vsaka država ga praznuje po svoje. Na Kosovu je dan ZN celo dela prost dan, v ZDA predsednik ZDA opozori na praznik s posebno deklaracijo, na Filipinih se šolarji oblačijo v narodne noše. Vsaka država ga lahko praznuje po svoje.
Predvsem po zaslugi ZN je svet uspel izkoreniniti nekatere nalezljive bolezni, na čelu z otroško paralizo. ZN vodijo boj proti svetovni lakoti in dajejo glas ženskam, uradno sicer najbolj intenzivno od leta 1995, ko je bila sklicana prva svetovna konferenca o ženskah, na kateri so zarisali agendo za ženske pravice in enakopravnost.
