Tudi vrtne rastline so povržene trendom. Še pred nekaj leti je bilo pomembno, da imamo na vrtu grmičke aronije, ki so izrinili ribez. Nato so prišle na vrsto jagode goji, ki jih je bilo treba po modnih zapovedih zasaditi na vrtove. Sedaj je taka rastlina asimina. V teh dneh je zelo opazna, morebiti celo najbolj v letu: njeni veliki podolgovati listi so namreč obarvani živo rumeno, na nekaterih poznih sortah pa so na drevesih še zeleni krompirjasti plodovi. Niti v pomladnem cvetju asimina ni tako veličastna. In to kljub temu, da zacveti, preden se olisti, in ima res nenavadne velike vijolične cvetove.
Toda kaj je sploh asimina in zakaj je postala tako priljubljena? Odgovor na zadnji del vprašanja je preprost: zato, ker so jo razglasili za superživilo. In ko se zgodi to, rastlina in njen sadež v hipu postaneta globalni zvezdi. Problem je le v tem, da se sadežev asimine skoraj ne da skladiščiti in imajo res kratek rok trajanja. Zato asimine za zdaj še niso zasajene v tako velikih komercialnih nasadih kot banane, je pa tudi pri nas že nekaj manjših nasadov asimin. Drevesce je videvati tudi na slovenskih vrtovih, tako kot okrasno in kot sadno drevo.
Asimina ali paw paw (Asimina triloba) izhaja iz Severne Amerika in je zimsko odporna, prenesla naj bi celo temperaturo do minus 35 stopinj Celzija. Imenujejo jo tudi indijanska banana ali banana revežev, ker je sadež po konsistenci podoben banani in se v kulinariki uporablja v podobnih receptih kot banane. Po okusu je sadež, ovit v debelejšo zeleno lupino, podoben banani, pomešani z mangom, in je zelo aromatičen. Nekateri v okusu zaznajo tudi papajo, ananas in celo jasmin. Ne le, da je eksotičnega okusa, naj bi bila tudi izjemno zdrava, z več vitamini kot jabolka. Indijanci so plodove uporabljali kot naravno odvajalo. Najbolj zgodne sorte začnejo zoreti septembra, najpoznejše pa konec oktobra. Vedeti pa je treba, da so prezreli sadeži asimine lahko grenki, torej jih je treba obirati v ravno pravi zrelosti. V hladilniku lahko zdržijo največ deset dni.
Če je plod asimine občutljiv, pa drevo ni. Raste tudi v revnejši zemlji, treba jo je le pazljivo zasaditi, saj so korenine brez zaščite zemlje zelo občutljive. Prav tako je dobro vedeti, katero sorto asimine izberemo, saj jih večina za opraševanje potrebuje sosednje drevo. Nekaj sort, denimo sunflower in prima, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas, pa je samooplodnih, torej je na vrtu dovolj le eno drevo. Drevo bo rodilo približno tri leta po zasaditvi. Asimine so morebiti postale tako priljubljene tudi zato, ker so odporne proti boleznim in škodljivcem, torej jih ni treba škropiti. Veje in listi namreč vsebujejo naravni insekticid, ki odganja škodljivce. Zato rumeno jesensko listje asimine ni le lepo, temveč tudi uporabno. Odpadlo listje se lahko posuši, zdrobi in uskladišči za pripravo naravnega insekticida, ki ga lahko uporabljamo za zatiranje koloradskega hrošča in fižolarja.
