Izjave novega ministra in prejšnjega sekretarja v vladi Lebna so čisto pričakovane in v duhu junija 2018 uveljavljene nove prostorske in gradbene zakonodaje. Gre za »dogovorni urbanizem«, ko se oblast dogovori s posameznimi investitorji, pod kakšnimi pogoji in ali jim bo dovolila gradnjo na kakšni lokaciji. Pri tem načrtovanje v prostoru in uresničevanje okoljevarstvenih ciljev ter skrb za vplive raznih vrst na kakovost življenja za obstoječe prebivalstvo ostajajo odvisni od dojemljivosti »odločevalcev« (politikov) za to problematiko, ki je praviloma slaba. V nove zakone je vgrajen postopek »komisijskega odločanja« (kot smo slišali – dveh ministrov) po recepturi za umeščanje Magne Steyr v prostor, pa postopki sprotnih »lokacijskih preveritev« itd. Vse to popolnoma razgrajuje ciljano prostorsko (in s tem varno okoljsko) načrtovanje, demokratičnost procesov, zagotavljanje spoštovanja standardov okolja, dogovorjenih na ravni EU, in vključevanja javnosti v procese. Nerazumljivo je, da je takim vsebinam prostorskih aktov deloma pritrjevala tudi »stroka« (ki jo bo vedno znova sedaj »povozila« politika z lobisti).

Vlada RS je pred kratkim morala evropski komisiji dokazovati skladnost (prostorske) zakonodaje s standardi EU, kar je utemeljila z umeščanjem ustreznih določil v prostorsko zakonodajo. Evropska komisija se je s tem zadovoljila, vendar verjetno ne z določbami, ki omogočajo »dogovorni urbanizem« v še večji meri, kot je bilo do uvedbe novih zakonov junija 2018 in kar je evropska komisija ocenila kot neprimerno. Lepo bi bilo, če bi Vlada RS javno objavila, kakšni so bili prigovori evropske komisije in katere določbe nove zakonodaje so jo prepričale, da bo v RS po novem »vse v redu«.

Martina Lipnik, u. d. i .a. Ljubljana