Ne vem, ali so opredelili in nam predočili, kako se lahko lastnini družbena lastnina. Kako so spreminjali družbeno lastnino v zasebno, se namreč vidi po posameznih občinah. Vidi se po dolgoletnih gradbenih jamah, po z ambrozijo zaraščenem Plečnikovem stadionu, nedomiselni gradnji in pozidavi športnega kompleksa Ilirija v Zgornji Šiški, na Vodnikovi cesti, slabi, zanemarjeni okolici Turna ob Ljubljanici in stavbi, bolj znani kot dvorec Codelli ali grad Kodeljevo.
Zakaj ne bi obdržali vaške identitete? Vaščani so imeli lasten gasilski dom, kulturni dom pa običajno skupaj z zadružnim domom, zgrajenim pred prvo svetovno vojno ali po njej. Po letu 1945 pa vse do danes se je s temi nepremičninami marsikaj dogajalo: tu mislim na vaške kulturne domove in zadružne domove Zadvor (je v dokaj dobrem stanju), Bizovik (propada), Hrušica (sprivatizirana) in v Štepanji vasi (sprivatiziran).
Ali ustava in zakoni določajo, kako so/smo gospodarni, socialni in ekološki z lastnino, pa je že drugo vprašanje. Kakšen odnos do neupravičeno prilaščene lastnine (moje mnenje) imata občinska uprava in župan? Zakaj je ne more podeliti tistim, ki jim v resnici pripada, torej vaščanom, da ti z njo naredijo kaj koristnega, na primer dnevnobivalni prostor za starejše? Vaščani ves čas sami izražajo svoje potrebe v četrtnih skupnostih, v katerih živijo. Kdo komu olajša bivanje?
Romana Jančar, Ljubljana
