350 mio. €
je z uvedbo nepremičninskega davka leta 2010 hotela zbrati vlada Boruta Pahorja. Obdavčiti je želela vse nepremičnine, razen javnega dobrega, državnega in lokalnega pomena, kulturnih spomenikov, sakralnih objektov, veleposlaništev in drugih nepremičnin v lasti tujih držav in mednarodnih organizacij. Ob velikem nasprotovanju javnosti je Pahorjeva vlada večkrat spreminjala predlog zakona, po eni od različic pa bi od stoodstotne posplošene tržne vrednosti nepremičnin plačevali 0,1 odstotka letno za zasedena in 0,3 odstotka za prazna stanovanja, 0,5 odstotka za industrijske nepremičnine, 0,7 odstotka za poslovne nepremičnine, 0,1 odstotka za prazna zemljišča, 0,05 odstotka za kmetijska in gozdna zemljišča. Občine bi lahko vsako od teh davčnih stopenj zvišale za največ polovico, za industrijske nepremičnine pa bi jo lahko za največ toliko tudi znižale.
470 mio. €
si je od uvedbe davka na nepremičnine leta 2013 sprva obetala vlada Alenke Bratušek. V obdavčitev je zajela še več nepremičnin kot Pahorjeva vlada, novega davka ne bi bilo treba plačevati le za diplomatska in konzularna predstavništva. Zaostrila je tudi davčne stopnje, tako da bi od stoodstotne posplošene tržne vrednosti letno plačevali 0,15 odstotka za bivališča in 0,45 odstotka za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, 0,8 odstotka za industrijske, poslovne in energetske nepremičnine, 0,5 odstotka pa za vse ostale nepremičnine: sakralne objekte, kulturne spomenike, javne stavbe, kmetijske in druge stavbe, gozdna, kmetijska in druga zemljišča, vključno z zemljišči za gradnjo stavb. Obdavčitev neizkoriščenih stavbnih zemljišč bi bila kar 1,5-odstotna. Občine bi lahko davčne stopnje zvišale ali znižale za četrtino. A tudi vlada Bratuškove je v žolčnih polemikah večkrat spremenila svoja stališča.
320 mio. €
naj bi tako prinesla zadnja, še tik pred ustavno razveljavitvijo spremenjena verzija nepremičninskega zakona. Nižji izkoristek je prinesla ukinitev višje obdavčitve za nerezidenčna stanovanja in zemljišča za gradnjo stavb, znižanje davčnih stopenj za kmetijske stavbe (na 0,3 odstotka), poslovne in industrijske nepremičnine (0,75 odstotka), energetske nepremičnine (0,4 odstotka), kmetijska (0,15) in gozdna (0,07) zemljišča…
270–300 mio. €
želi z uvedbo nepremičninskega davka pobrati vlada Marjana Šarca. Predvidena osnova za odmero davka je stoodstotna posplošena tržna vrednost nepremičnin, davčne stopnje za zdaj ostajajo skrivnost.
