S prireditvijo Slovenska gazela 2018, ki bo potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, se v sredo končuje Dnevnikov izbor za gazelo 2018. V središču pozornosti bo šesterica gazel finalistk, ki so bile kot regijske gazele izbrane v minulih dveh mesecih. Naša časopisna hiša bo tako že osemnajstič zapored podelila gospodarskega oskarja gazeli, ki so jo člani sveta Gazela, ki ga vodi Bogomir Strašek, prepoznali za najboljšo med najhitreje rastočimi. Poleg zlate bodo podelili še srebrno in bronasto gazelo. Z regijskimi gazelami oziroma finalisti se bo pogovarjal Darijan Košir, namestnik odgovornega urednika časnika Dnevnik, dogodka se bosta udeležila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec in Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je tudi častni pokrovitelj projekta Gazela.
Kdo bo zlata gazela Acies Bio, Roletarstvo Medle in GKN Driveline Slovenija
Osrednjo Slovenijo bo na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma zastopalo ljubljansko podjetje Acies Bio, ki razvija učinkovine za zdravljenje redkih in neozdravljivih bolezni, nove antibiotike ter nove procese za proizvodnjo vitaminov in drugih molekul za farmacevtsko, agroživilsko in kemično industrijo. Biotehnološko podjetje 95 odstotkov prihodkov od skupaj dobrih treh milijonov evrov ustvari z izvozom.
Dolenjsko-posavska regija svoje zaupanje polaga v novomeško podjetje Roletarstvo Medle, družinsko gazelo z 42-letno zgodovino. Podjetje, ki se je iz servisnega podjetja za montiranje rolet preoblikovalo v proizvodno podjetje in postalo dobavitelj žaluzij, rolet in stavbnega pohištva na vseh večjih evropski trgih, kamor prodajo skoraj tri četrtine svojih izdelkov, je lani ustvarilo 19,44 milijona prihodkov, kar pomeni skoraj 45-odstotno rast.
Barve savinjsko-zasavske regije bo branilo podjetje GKN Driveline Slovenija iz Zreč, ki sodeluje izključno z avtomobilsko industrijo in je specializirano za proizvodnjo homokinetičnih zglobov in polgredi – skoraj vso proizvodnjo proda na tujih trgih. Lani so ustvarili 83,31 milijona evrov, letos se lahko pohvalijo z 23-odstotno rastjo.
Branili bodo barve svoje regije
V podravsko-pomurski regiji je najbolj prepričalo podjetje Stampal iz Slovenske Bistrice, eno vodilnih podjetij na področju vročega utopnega kovanja aluminijskih zlitin. Kar 88,6 odstotka vseh prihodkov, kar je 12,27 milijona evrov, ustvari s kupci v tujini.
Gorenjska regija po zlato pošilja svojo gazelo Mebor, družinsko podjetje iz Železnikov, specializirano za izdelavo strojev in celovitih avtomatiziranih linij za razrez lesa. Njihove stranke prihajajo iz več kot 50 držav, kamor izvozijo od 90 do 95 odstotkov strojev. Njihov glavni trg je Evropa, prodajajo pa po vsem svetu, od Indonezije, Južne Amerike do Afrike in Rusije. Lani so prodali za kar petino več svojih strojev kot leto prej in tako dosegli rekordnih 11,6 milijona evrov prihodkov.
Primorsko-notranjsko regijo bo zastopalo podjetje Intra lighting iz Šempetra pri Novi Gorici, ki je ena vodilnih blagovnih znamk za arhitekturne svetlobne rešitve s pametno razsvetljavo in LED-tehnologijo. Zgolj v zadnjem letu je doseglo 48,5-odstotno rast in 28,7 milijona evrov prihodkov. Leta 1989 ustanovljeno podjetje je do danes zraslo v mednarodno skupino s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem, v Srbiji in na Nizozemskem ter s predstavništvi v Dubaju, Moskvi, Kanadi, Italiji ter Bosni in Hercegovini.
Prava pot je višanje dodane vrednosti na zaposlenega
Zbirokratiziranost države in pomanjkanje ustreznega kadra so težave, s katerimi se naši podjetniki še vedno srečujejo. A v zadnjem času v oči bode predvsem nekakšna nestrpnost oziroma nezaupanje do podjetništva. O tem je za naš medij nedavno spregovoril tudi Bogomir Strašek, predsednik sveta Gazela in direktor uspešnega podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011, ki je med drugim dejal, da je javno mnenje preveč nastrojeno proti uspešnim podjetjem. »Zvišanje davkov lahko na hitro prinese več denarja v davčno blagajno, zavira rast in razvoj ter zagotovo dolgoročno prinese slabše rezultate in nižje davčne prilive,« meni Strašek in dodaja, da je edina prava pot višanje dodane vrednosti na zaposlenega in ne višanje davkov.
Pravi podjetniki, tako Boris Mesec, direktor podjetja Mebor, dobiček tako ali tako vlagajo v razvoj: »Mi si iz podjetja zelo malo vzamemo zase, saj ne potrebujemo več kot kak drug državljan in si niti nimamo časa privoščiti kaj več. Dobiček vlagamo nazaj v proizvodnjo, kar je veliko večja dodana vrednost tudi za državo. Ne vem, ali bo imela država kaj več od tega, če bo dobiček bolj obdavčen. Koristneje je, če več vlagamo in zaposlujemo, saj tako država posredno dobi enako ali še več.«
Biti lastnik in menedžer je velika odgovornost
Odliv slovenskih strokovnjakov v tujino je še vedno velik, zato do ustreznega kadra ni lahko priti. V podjetju Acies Bio tako v pridobivanje dobrega kadra vlagajo precej truda. »Želimo namreč najboljše ljudi tako iz Slovenije kot iz tujine, predvsem pa želimo iz tujine privabiti slovenske strokovnjake, ki so tja odšli na študij ali začasno delo. Za nove kadre, ki pridejo k nam, denar zagotovo ni prvi motivator. K nam jih pritegnejo predvsem spodbudno ter urejeno okolje in super projekti,« pravi Štefan Fujs, direktor gazele Acies Bio, in dodaja, da je pomembno »priti na radarje« najboljših strokovnjakov, pri čemer sodelovanje v izboru Gazele prav gotovo pomaga.
Podjetjem izvoznikom nekaj skrbi povzroča trgovinski spor in zaostrovanje med ZDA in Kitajsko. Urh Knuplež, direktor podjetja Stampal SB, pravi, da kot že iz zgodovine vemo, noben trgovski spor nikomur ni prinesel nič dobrega. In dejstvo je, da trenja velikih majhnim, ki so odvisni od izvoza, ne vlivajo optimizma. »A upamo, da bo na koncu prevladal razum in bomo priča umirjeni in zdravi gospodarski rasti tudi v prihajajočem obdobju.«
Ena od težav naših podjetnikov je tudi, da jim slovenski politiki, kot pravi Strašek, ne prisluhnejo, ko jim vsakič znova nizajo različne probleme, ki jih je treba rešiti, da bi bila podjetja lahko uspešna. »Jasna in nenehna komunikacija je za uspešno poslovanje ključnega pomena. Biti lastnik in menedžer v podjetju je predvsem velika odgovornost. Sliko morebiti še vedno zamegljujejo primeri slabega vodenja in izčrpavanja podjetij v bližnji preteklosti.«
