Spominjam se, kako sem v mladih letih spraševal svojega dedka, kako je bilo med drugo vojno. Takrat je bil star dobrih petdeset let in za seboj je imel tudi izkušnjo prve. Njegov pogled na te dogodke se mi je zdel drugačen od očetovega, ki jih je ob začetku druge štel šele trinajst. Dedek je bil redkobeseden, a v njegovem pripovedovanju nisem čutil travmatičnih izkušenj, ki bi ga silile v molk. Kar se spominjam vaščanov njegove generacije, nihče ni bil posebej zgovoren. Povedali so si, kar je bilo videti pomembno, tega pa je bilo v rutini revnega kmečkega životarjenja bolj malo.
V vasi so bili italijanski vojaki, ki pa se jih ni bilo posebej bati, je pripovedoval. Drugače pa je bilo z domačimi. Pri teh je bil strah na mestu. Ampak po vojni ...
Če bi izbirali ključno besedo za sodobno zgodovino Slovenije, bi se slej ko prej ustavili ob eni oziroma dveh. Zamujene priložnosti. Te se vrstijo v...
V torek zvečer, na predstavitvi novega romana Marka Sosiča Kruh, prah v Vodnikovi domačiji, je k meni pristopil človek močne, atraktivne postave, mi...
