Sredi pričanja forenzika v sojenju bosanskima državljanoma Edinu Karajiću in Jasminu Alagiću, ki naj bi sredi maja strašila po lokalih v Šiški in Dravljah, so se odprla vrata sodne dvorane in uslužbenka sodišča je sodniku Marjanu Pogačniku razložila, da ključna priča v tej zadevi ne upa po stopnicah navzgor in da vztraja pri paznikih. Obtoženih se preveč boji, da bi se srečala z njima, kaj šele da vi pričala v njuni prisotnosti.

Sodnik Pogačnik je zadevo v soglasju s tožilstvom in obrambo odlično speljal. Zaslišanje izvedenca je pripeljal do konca, nato pa se je šel s pričo kar sam pomenit. Odločitev je bila salomonska in učinkovita. Natakar v enem od lokalov, kjer sta obtožena začela razgrajaški pohod, je najprej povedal razloge, zakaj se ju tako zelo boji, da se je tresel kot šiba na vodi, nato pa so se vsi skupaj strinjali, da se ga zasliši ob odsotnosti obeh strelcev, da pa jima bodo njegovo pričanje potem prebrali. »Takrat sem doživel živčni zlom, trije specialci so me morali umiriti. Potem pa je prišel v lokal Annalissa neki fant. Rekel mi je, da naj pazim, kaj bom govoril na sodišču, in da se mi lahko kaj zgodi. In da bodo prek odvetnikov izvedeli, kaj sem govoril. Jaz bi rad dogodek čim prej pozabil, ga izbrisal iz spomina. Flaša je padla takrat po tleh. Flaša ne pade kar sama od sebe. In rekel je, da bodo bratje prišli in se še malo pogovorili z mano,« je s kapo s ščitkom, globoko potegnjeno na oči, govorila priča. Naj jo vendarle sname, da bosta imela vsaj očesni stik, je možakarja pobaral sodnik.

Natakar je potem opisal še dogodek tistega majskega večera. Da sta obtožena stopila v lokal, najprej sedela skupaj, nato vsak na svojem koncu, in da sta ga začela zafrkavati tako, da se je eden drl, naj prižge luči, drugi pa, da naj jih ugasne. In da sta zahtevala, da sta na mizi vedno dve pivi. In da nista prav nič plačala. Ko sta odšla, je stopil za njima, češ da mora nekdo poravnati 20 evrov zapitka. Karajić mu je zabrusil, da ne bo nič plačal, ker denar potrebuje za »kurbe«. Takrat se je zunaj začelo streljanje, streljal naj bi višji od obeh, se pravi Karajić. Manjši Alagić pa mu je pištolo porinil med rebra.

Kaj je s kroglo mimo glave?

V preiskavi je ta ista priča povedala, da je eden od obtoženih ustrelil celo vanjo in mimo njene glave, in tožilka Katjuša Čeferin je želela to razčistiti. Takrat pa je priča popolnoma znorela, češ da ne bo povedala prav nič več in da zahteva odvetnika in psihiatra. Sodniku jo je uspelo pomiriti, a na vprašanja kljub vsemu ni več odgovarjala. V dvorano sta vstopila obtožena, da jima je sodnik prebral pričanje, možakar pa je sključen sedel na zadnji klopi dvorane in glasno ihtel. Očitno resnično prestrašen.

Še prej sta forenzika sodišču razložila, kako je s sledovi streljanja in kako je s pištolama in naboji. Da je Karajić skoraj zagotovo streljal in da Alagić skoraj zagotovo ni, se je dalo razbrati. Sodnik je zavrtel tudi videoposnetek dogajanja na terasi lokala Tutenkamn. Videlo se je, da sta oba obtožena prišla na teraso (višji je prijazno počohal nekega psa, manjši je imel na sebi čudno kapo s svetlikajočim se ščitkom). Zapletla sta se v prepir z ljudmi ob sosednji mizi, ki se je končal tako, da je Karajić nekemu fantu prisolil klofuto, da je zlasal neko dekle in da je tistemu fantu s pištolo meril v glavo. Potem sta oba odšla, v sodni dvorani pa prikimala, da sta se na posnetku prepoznala.

Tožilka Katjuša Čeferin je napovedala modificiranje obtožnice (očita jima nasilništvo, povzročitev splošne nevarnosti, grožnjo in poškodovanje tuje stvari), zato se bo sojenje, ki se je z dokazovanjem sicer končalo, nadaljevalo in predvidoma tudi končalo jutri.