Oblačno nedeljsko dopoldne je bilo kot nalašč za obisk atrija ZRC na Novem trgu, kjer so člani zadruge Stara roba, nova raba na ogled postavili okrog 70 predmetov. Medtem ko je v ozadju dišalo po palačinkah, so obiskovalci zapolnili skoraj vse stole. V roke so vzeli kataloge, se razgledali po razstavljenih slikah, plaščih, različnih izdelkih iz keramike… Potem se je dražba lahko začela. Sprva se je zdelo, da dražitelji še nekoliko oklevajo, nato so vse pogosteje začeli dvigati roko, vodja dražbe Jean Nikolič pa je vse večkrat spraševal, ali kdo ponudi več.
Prišla na kavo in odšla s polnima vrečkama
Nekateri predmeti so dosegli visoko ceno, najvišjo slika Mlin Franceta Slane iz leta 1986 – 110 evrov. Le deset evrov nižjo pa slika Jožeta Spacala Jesenske ptice, medtem ko so ročno vezan ovčji plašč prodali za 80 evrov. V prodajo so šli še številni drugi predmeti, nekateri, na primer usnjeni plašč Industrije usnja Vrhnika in staro sobno kolo, pa so ostali brez kupca. Zato so jih odnesli v posredovalnico rabljenih predmetov na Poljanski cesti, kjer jih je še vedno mogoče kupiti.
Ko se je dražba končala, se je starejša gospa Marija z dvema polnima vrečkama odpravila proti izhodu. Okrog deset predmetov je kupila, zapravila pa 105 evrov. »S prijateljicama sem hotela iti le na kavo. Bar je bil zaprt, a smo videle, da se začenja dražba, pa smo se je udeležile,« je dejala in pristavila, da je tako zapravila denar, ki je bil namenjen nakupom na bolšjem trgu. »Cene so bile ugodne. Sicer nisem zbirateljica, a imam rada različne stvari, povezane s kulturo in dizajnom, tako nove kot stare. Kupila sem vaze, kristal, figurice, staro razglednico, keramične poslikane krožnike…« je dejala.
Medtem ko je prodajalec Kraljev ulice Boštjan Jančič razlagal, da je kupil torbici za mamo in sestro, je ena od ustanoviteljic zadruge Stara roba, nova raba Luna Jurančič Šribar ugotavljala, da je bila dražba uspešna. Njena prva ocena je bila, da so zbrali več kot 1000 evrov, ki bodo šli za zaposlovanje brezdomnih in drugih socialno izključenih ljudi ter razvoju zadruge. Osma dražba, ki jo prirejajo vsako leto, je tako prinesla približno toliko denarja, kot so pričakovali.
Tim Bučar bi rad postal podjetnik
Denar bo šel v dober namen, vendar Luna Jurančič Šribar pravi, da zato niso nič manj profesionalni. Nasprotno. V zadnjih sedmih letih, odkar delujejo, so se izpopolnili v tej dejavnosti, zaposleni v zadrugi so profesionalci, ki se nenehno izobražujejo. »Seveda najraje vidimo, da ljudje stvari kupujejo, ker si jih zares želijo imeti. Ne potrebujemo miloščine, saj delamo. Smo angažirani in mislimo, da delamo dobre stvari,« je dejala in pristavila, da je bilo na dražbi precej poznavalcev starin, tudi takšnih, ki sami prodajajo predmete. Nekateri redno prihajajo v njihovo poslovalnico v Polje ali na Poljansko cesto. Pa se ljudje na stvari, ki jih kupujejo in podarjajo, tudi navežejo? »Jaz ne. Naše stranke nam pa večkrat povedo, da imajo sentimentalne spomine,« je dejala Luna Jurančič Šribar, ki se je v starinam posvetila tudi v svojem romanu Starinarnica.
Tako kot v zavodu Stara roba, nova raba hočejo živeti od svojega dela, ima enake želje Tim Bučar, ki ima apertov sindrom, zato izredno težko pride do zaposlitve. A se je odločil, da bo stvari vzel v svoje roke. Želi si kupiti kolo za pripravo smutijev, ki stane okrog 2000 evrov. Prostovoljni prispevki, ki jih je s prodajo palačink nabral na današnji prireditvi, bodo šli v ta namen. Prav tako izkupiček od starega papirja, ki ga bo tudi s pomočjo zavoda Stara roba, nova raba in Kraljev ulice zbiral do prihodnjega aprila. Ko bo nabral dovolj denarja, bo lahko prodajal sadne sokove in tako postal samostojni podjetnik.
