Razstava Arhitektura, s podnaslovom Pet let slovenske arhitekture, je v prvotni različici nastala že leta 2012 v uredništvu revije AB – arhitektov bilten (ki izhaja pod okriljem Društva arhitektov Ljubljane) ob sodelovanju z galerijo DESSA in mariborskim RAZ:UM, skupaj s Hišo arhitekture Maribor. Prvotno izbranih 40 projektov je leta 2014 dopolnilo pet projektov, letos pa še deset. Že od začetka je razstava zamišljena kot potujoča in je do sedaj obiskala že kar nekaj prizorišč v tujini, Tel Aviv, Rim, Bukarešto, Budimpešto, Vaduz, Skopje in Novi Sad. Razstavo že od začetka spremlja katalog, ki ga vsakič sproti dopolnijo z novo knjižico. Katalog je zasnovan z bogatim slikovnim gradivom, dopolnjujejo ga kritiška besedila o projektih ter kratki intervjuji z arhitekti, ki osvetlijo nastanek in namen posameznih stavb.
Letos razstava in katalog ponujata osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju skozi izbor desetih projektov sodobne produkcije, zgrajenih med letoma 2014 in 2018, ki so jih načrtovali slovenski arhitekti, ne nujno v Sloveniji, saj v času brisanja meja ni več odločilno, kje stoji njihova arhitektura. Razstava Arhitektura= skuša predstaviti osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju in ob tem spregovoriti o našem odnosu do arhitekture, ki je neposredno povezan z našo zgodovinsko in regionalno tradicijo.
Izbor projektov, ki ga je pripravil arhitekturni kritik Andrej Hrausky skupaj z uredniki Miho Dešmanom, Kristino Dešman, Majo Ivanič in Urošem Lobnikom, temelji na kriteriju kvalitete in je upošteval večkrat preverjena dela, ki so prejela najpomembnejše arhitekturne nagrade. Uredniki zaključujejo, da je slovenska arhitektura obdržala svoj značilni podton, ki ima svetu kaj povedati in mu je vredno prisluhniti. Najpomembnejši kriterij pri izboru je bila kvaliteta, ki ga Andrej Hrausky pojasnjuje: »Arhitektura seveda ni natančno merljiv pojem, kjer bi lahko, kot pri športu, o kvaliteti odločale sekunde. Morda tudi zato velikokrat prevladuje mnenje, da je arhitektura odvisna od osebne presoje – nekomu je všeč, drugemu pač ni. Vendar je njen pomen prevelik, da bi jo lahko odpravili z všečnostjo. Arhitekturi preprosto ne moremo uiti, saj se v njej rodimo, šolamo, delamo, živimo in ne nazadnje tudi umremo.«
Razstava in katalog z izbranimi projekti izpostavljata vse pomene arhitekture, nagovarjata tako človeka uporabnika, ki naj išče kakovostno bivalno ali delovno okolje, kot naročnika, ki naj ne varčuje pri vsakem koraku, zapravlja čas, gradivo in energijo ter s tem ustvarja slabo arhitekturo. Prav vsi se moramo zavedati, da smo arhitekturo dobili od prednikov in jo bomo predali zanamcem. Kot pravi Hrausky: »Arhitektura presega čas, v katerem živimo, in preživi arhitekta, investitorja in tudi državo, v kateri je nastala. Odgovornost arhitekta torej ni omejena le na investitorja in trenutno zakonodajo. V njej iščemo univerzalne vrednote, ki bodo veljavne tudi v prihodnosti. Zato je kriterij kvalitete še kako pomemben, ne glede na težave, kako ga določiti.«
Cilj razstava je po eni strani dokumentacija arhitekturnega dogajanja v Sloveniji, avtorji razstave želijo tudi osvetliti, kako nastanejo arhitekture, in skušajo napovedati, kam meri slovenska arhitektura v naslednjih letih, kaj slovenska arhitektura je in kaj bo predstavljala v prihodnosti. Deset projektov v obdobju štirih let pomeni res ozko sito, zato kaže vseh deset omeniti in obenem poudariti, da so bili številni od njih že podrobneje predstavljeni v naši rubriki.
