Orodje lahko s tehnologijo laserskega skeniranja, podobno tisti v avtonomnih vozilih, zelo hitro posname tridimenzionalno sliko okolja in realnost prenese v virtualni svet. Tehnologija je, z izjemo droga, prek katerega poteka dejansko skeniranje, umeščena v nahrbtnik. Opremo lahko torej posameznik, ki izvaja skeniranje, enostavno nosi na terenu.
Še ena velika prednost te tehnologije je ugotavljanje sprememb na samem terenu. Orodje je zato sprva služilo za zagotavljanje jedrske varnosti, saj so z njim lahko hitro zaznali morebitne premike jedrskega materiala v skladiščih. Kasneje pa so ga začeli uporabljati tudi za namene ohranjanja kulturne dediščine.
Zunanjost pariškega muzeja Louvre je bila tako denimo v digitalno podobo prenesena v okoli 40 minutah, je ob robu foruma strategije EU za Podonavsko makroregijo v Sofiji pojasnil Sequeira iz JRC. Prav tako so testno "posneli" središče mesta Dunaj ter slavno milansko katedralo.
Jasna tridimenzionalna podoba znamenitosti lahko pomaga v primeru raznih katastrof, denimo potresov. Slika namreč hitro pokaže obseg sprememb na strukturi in tako omogoča hitro oceno škode, v nadaljnjih korakih pa natančno rekonstrukcijo. Za ta namen so orodje že uporabili po nekaterih potresih v Italiji.
Skupno raziskovalno središče Evropske komisije zaposluje okoli 3000 posameznikov, od tega 2000 znanstvenikov, ki zagotavljajo znanstvene podatke za politike EU. Institucija deluje na petih lokacijah po EU.
