Italijanska vlada je prejela uradno pismo, v katerem je evropska komisija ostro kritizirala njen proračun za leto 2019, in sicer zaradi »odstopanja od pakta stabilnosti in rasti brez primere v njegovi (21-letni) zgodovini«. Italijanski vladi je komisija dala čas do ponedeljka, da pojasni svoje stališče oziroma da spremeni predlog proračuna. Že v torek bi lahko komisija sprejela odločitev o zavrnitvi proračuna, kar se v EU še ni zgodilo. Grozi torej nevaren spopad med evropskimi institucijami in italijansko vlado, v kateri sta obe koalicijski stranki, populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga že tako a priori močno nenaklonjeni EU (tudi zato, ker ta ni pomagala ob migrantski krizi).
»Še nikoli doslej ob zelo visokem javnem dolgu nismo imeli pri strukturnem primanjkljaju takšne razlike med tistim, kar se zahteva od Italije, in predlogom proračuna,« je dejal evropski komisar za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici na tiskovni konferenci, ki jo je v Rimu imel skupaj z Giovannijem Trio, italijanskim ministrom za gospodarstvo in finance. Francoz je poudaril, da ni nikakršnega načrta B, »ampak samo načrt A«.
Želeli bi izpolniti nerealne obljube
Komisija italijanski vladi očita, da za prihodnje leto načrtuje proračunski primanjkljaj v vrednosti 2,4 odstotka BDP namesto 0,8 odstotka, kot je spomladi obljubila prejšnja vlada. Morda bi se v Bruslju sprijaznili tudi z 1,6-odstotnim primanjkljajem, za kar se je zaman v svoji vladi zavzemal minister Tria, ker bi bilo to blizu gospodarski rasti in se javni dolg skoraj ne bi povečal. Pakt stabilnosti in rasti namreč Italiji ne dovoljuje povečanja javnega dolga, ker ta dosega že 132 odstotkov BDP, zgornja meja pa je pri 60 odstotkih BDP.
Zaplet v sedanji italijanski drami je res velik, saj hočeta Gibanje pet zvezd in Liga vsaj deloma uresničiti obljube, zaradi katerih so Italijani množično glasovali zanju na marčevskih volitvah. Predvsem gre za pomoč tistim, ki jih je v zadnjih sedmih letih najbolj prizadelo zategovanje pasu. Toda če bo Bruselj popustil Italiji, bo moral še drugim državam in evro bi lahko na koncu doživel polom s katastrofalnimi posledicami za evropsko gospodarstvo.
Kritike evropskih držav
Italijanski premier Giuseppe Conte je na bruseljskem vrhu evrskega območja dejal, da razume odziv komisije, a da se mu zdi proračun »lep« in da ne vidi možnosti za njegovo spreminjanje. Skoraj vsi drugi voditelji evrskih držav zaupajo komisiji in se strinjajo z zavrnitvijo proračuna. Nizozemski premier Mark Rutte je tako zahteval dosledno in strogo uveljavitev pravil iz pakta stabilnosti in rasti. »Vsi smo zaskrbljeni zaradi Italije,« je dejal. Včeraj pa je bil zelo oster Sebastian Kurz, premier Avstrije, ki predseduje Uniji: »EU je gospodarska skupnost in skupnost vrednot ter deluje, ker ima enotna pravila, ki se jih moramo vsi držati.« Dodal je: »Kot EU nismo pripravljeni prevzeti tovrstnega tveganja, to je dolgov za Italijo.«
Italijanska vlada v EU osamljena, a volilci jo podpirajo
Italija je tako osamljena in brez pravih zaveznikov. Obresti na njena posojila se spet zvišujejo in bonitetne agencije bi to nevarno drsenje v dolžniško krizo lahko pospešile s svojimi novimi ocenami konec oktobra. V EU upajo, da bo to le spametovalo italijansko vlado ali pa, da se bo ponovil scenarij iz leta 2011, ko je moral zaradi vse višjih obresti odstopiti premier Silvio Berlusconi. Vendar trenutno svojo vlado podpira več kot 60 odstotkov Italijanov, ki očitno pod seboj ne vidijo nevarnih prepadov oziroma tega, da bi se lahko ponovila grška zgodba iz leta 2015, le da bi Italija, ki je desetkrat večje gospodarstvo, za seboj v brezno hude finančne krize potegnila celotno evrsko območje, vključno s Slovenijo.
Komentara 18
