Nemirni teden na trgih

Za nami je precej pester in buren teden, najpomembnejši delniški tečaji pa so, do trenutka pisanja tega članka, v večini na izhodiščnih ravneh od konca prejšnjega tedna. Začelo se je sicer precej spodbudneje, saj smo bili v prvih treh dneh tedna priča precejšnjemu popravku navzgor, s čimer so delnice pridobile večino izgubljenega v korekciji prejšnjega tedna. Nato so ponovno prišle v ospredje geopolitične novice (Bližnji vzhod, brexit, italijanski primanjkljaj), olje na ogenj pa sta dolili objava rasti kitajskega gospodarstva, ki je bila nižja od pričakovanega, ter napoved novih ameriških ukrepov proti Kitajski. Kitajsko gospodarstvo raste najpočasneje od finančne krize leta 2009, delniški trg je dosegel štiriletno dno. Tudi ob upoštevanju letošnje donosnosti je eden najslabših trgov, pomagalo ni niti posredovanje centralnih oblasti, ki so že četrtič letos znižale zahtevane rezerve bank. Cilj je povečati obseg kreditiranja in blaženja negativnih posledic morebitnega manjšega izvoza. V četrtek so oblasti skušale povrniti del optimizma tudi z do sedaj redko videno koordinirano komunikacijsko akcijo. Šefi centralne banke, agencije za trg vrednostnih papirjev ter bančni in zavarovalniški regulator so napovedali podporo podjetniškemu sektorju z obljubo o ukrepih, ki bodo blažili finančni pritisk na podjetja. Kratkoročno ima taka akcija pozitiven učinek, delniški trg je petek tako zaključil v zelenem. Začelo se je tudi obdobje objav poslovnih rezultatov podjetij, kamor bo usmerjena pozornost vlagateljev še vsaj naslednja dva tedna. Sezono objav so odprle ameriške banke, v povprečju so presegle pričakovanja analitikov, kar je dober kazalnik tudi za preostale sektorje. Do sedaj je sicer poročalo dobrih deset odstotkov zavezancev, v povprečju preseganje dobička na delnico znaša slabe štiri odstotke. Nekoliko manj uspešna so bila podjetja pri doseganju ustvarjenih prihodkov iz prodaje, ki agregatno nekoliko zaostajajo za pričakovanji. Med manj uspešna podjetja lahko uvrstimo podjetja iz energetskega sektorja in bazičnih materialov, tako po kazalnikih prodaje kot dobičkonosnosti. Cena surove nafte se je zaradi grožnje stopnjevanja spora med ZDA in Savdsko Arabijo po dolgem času ponovno zvišala. Zaradi krepitve povpraševanja ob sočasno manjši proizvodnji zaradi kartelnega dogovora članic OPEC in Rusije je na trgu že dalj časa zaznati tržno neravnovesje. Pričakujemo lahko, da se bo cena do konca leta še nekoliko zvišala.