EU in Singapur sta podpisala tri sporazume: trgovinski sporazum, sporazum o varstvu naložb ter sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem izpostavil, da je to še eno močno sporočilo podpore mednarodnemu sistemu, ki temelji na skupnih pravilih, ter da trgovinski sporazum odpira nove priložnosti evropskim proizvajalcem, delavcem, kmetovalcem in potrošnikom.
Nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju naj bi okrepil sodelovanje na področjih, kot so podnebne spremembe in boj proti organiziranemu kriminalu. Singapur je največji trgovinski partner unije iz Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean). V lanskem letu je bilo med partnericama za 53,3 milijarde evrov blagovne menjave, v letu 2016 pa za 44,4 milijarde evrov trgovanja s storitvami.
EU in Singapur veže tudi tesno investicijsko partnerstvo. V tej jugovzhodni azijski državi je navzočih več kot 10.000 evropskih podjetij, Singapur je nasploh ena glavnih držav za evropske naložbe v Aziji. Sporazum morajo zdaj ratificirati Evropski parlament in v skladu z odmevno sodbo Sodišča EU tudi nacionalni parlamenti članic unije. Sodišče je namreč presodilo, da gre za mešani sporazum, ki terja ratifikacijo v vsaki članici.
Na vrhu Evrope in Azije voditelji 51 držav
Poleg tega je EU danes z Vietnamom podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu pri izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov. To je po Indoneziji drugi sporazum te vrste, ki ga je EU sklenila z azijsko državo. Za EU je sporazum ključen zaradi pomembne vloge Vietnama na globalnem trgu z lesom. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporazum označil za pomemben mejnik v boju proti nezakoniti sečnji in krčenju gozdov. »Naša zaveza okolju ni le slogan, temveč realnost,« je dejal.
EU je sporazuma podpisala ob robu vrha Evrope in Azije (Asem), ki so se ga udeležili voditelji 51 evropskih in azijskih držav, vključno s premierji Rusije, Kitajske in Južne Koreje, ter srečanja voditeljev EU in Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean). EU se od izvolitve nepredvidljivega Donalda Trumpa za ameriškega predsednika osredotoča na krepitev vezi z Azijo kot protiutež izolacionizmu Trumpove Amerike.
V Bruslju izpostavljajo dva politična cilja: potrditi skupno zavezo multilateralizmu, ki temeljni na skupnih pravilih, ter izpostaviti priložnosti za krepitev povezanosti EU in Azije.
