Kitajska se je po letu dni zanikanja odločila javno predstaviti in vzeti v bran sporna internacijska taborišča za pripadnike Ujgurov in drugih manjšin muslimanske vere v provinci Xinjiang. Peking jih skuša predstaviti kot vzgojno-izobraževalne centre s plemenitim namenom usposabljanja mladih za bodoče delo.
Varuhi človekovih pravic, ameriški kongresniki, evropski politiki in Združeni narodi že nekaj časa obsojajo »prevzgojo Ujgurov«, ki naj bi tajno potekala že od leta 2014. Več posameznikov, ki so jo doživeli, pa je taborišča opisalo kot dejanske jetnišnice s krutim pranjem možganov.
»Izobraževanje, hrana in kino«
Vodja omenjene province Shohrat Zakir, tudi sam Ujgur, se je tem navedbam v intervjuju za kitajsko državno tiskovno agencijo Xinhua postavil po robu. Po njegovem gre za vzgojno-izobraževalne centre, ki da so human in zakonit ščit pred terorizmom. V njih njegovi sonarodnjaki in drugi predstavniki manjšin obiskujejo tečaje kitajščine in se učijo biti državljani, ki spoštujejo zakone, je rekel. Šolajo se tudi za različne poklice, poleg tega pa po njegovem zatrjevanju »študentje« dobijo zastonj obroke, imajo klimatizirane spalnice ter dostop do računalniške sobe in kinodvorane.
Zakir ni navedel, koliko ljudi je bilo poslanih v »izobraževalne centre«. Je pa posredno dal vedeti, da jih zadržujejo proti njihovi volji, in sicer več mesecev ali celo leto dni. Povedal je, da je program, ki je dobil zakonski okvir šele naknadno, in sicer prejšnji teden, namenjen posameznikom, osumljenim nesprejemljivih dejanj, ki se niso končala s kazensko obsodbo. Po izpolnitvi določenih kriterijev pa dobijo spričevalo in nekateri med njimi bodo že lahko iskali delo pred iztekom letošnjega leta. Po njegovi oceni proces »deradikalizacije« uspešno poteka, a ga bo treba izvajati še vrsto let zaradi kompleksnosti problema terorizma in verskega ekstremizma.
Drugačna zgodba
Omurbek Eli, Kazahstanec ujgurskih korenin, ki so ga v Xinjiangu za več mesecev kot sumljivega terorista pridržali ob lanskem obisku sorodnikov, po vrnitvi v domovino s pomočjo svoje vlade pripoveduje drugačno zgodbo. Sam ni doživel opisanega študija in dopolnilnih dejavnosti, ampak dolgotrajno korakanje, petje domoljubnih kitajskih pesmi in učenje kitajskih zakonov na pamet. »Pravijo, da se s temi taborišči borijo proti terorizmu, ampak sam se videl tam odvetnike, zdravnike, intelektualce in celo uradnike, ki z ekstremizmom niso imeli nobene zveze,« je za New York Times komentiral Eli.
Dejstvo, da je Kitajska o taboriščih zdaj javno spregovorila, po mnenju Jamesa Leibolda, strokovnjaka za Xinjiang na avstralski univerzi La Trobe, pomeni, da je pekinško vodstvo odločeno »standardizirati« in »legalizirati« takšno obravnavanje manjšincev muslimanske vere. Vsekakor pa bo to ena osrednjih tem bližnjega sestanka sveta ZN za človekove pravice v Ženevi.
