Pri trombozi pride do zamašitve žile s krvnim strdkom. Če zamaši arterijo, govorimo o arterijski, če pa veno, o venski trombozi. Srčni infarkt in možganska kap, ki sta v javnosti dokaj dobro prepoznana, sta posledica arterijske tromboze; najpogostejša venska tromboza pa je pljučna embolija, ki je največkrat povezana z bolnišničnim zdravljenjem.
»Če venske tromboze, ki najpogosteje nastaja v venah okončin, ne prepoznamo dovolj zgodaj, lahko napreduje in odleti v pljučne arterije ter povzroči pljučno embolijo, ki je lahko tudi smrtna bolezen,« poudarja Tjaša Vižintin Cuderman z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Vensko trombozo in pljučno embolijo s skupnim imenom imenujejo venska trombembolija. Bolezen je kljub slabi prepoznavnosti dokaj pogosta; z njo naj bi se v Sloveniji vsako leto soočalo približno 3000 ljudi. Pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, ob bolnišničnem zdravljenju, pri ženskah pa tudi ob jemanju hormonske kontracepcije in med nosečnostjo ter v zgodnjem poporodnem obdobju, našteva Vižintin-Cudermanova.
Dobra prognoza bolezni
Ker je lahko bolezen usodna, je ključnega pomena, da znamo prepoznati njene simptome ter takoj poiščemo zdravniško pomoč. Opozorilni znaki globoke venske trombembolije so bolečina in občutljivost v mečih ali stegnu. Značilni so močno otekanje ene noge, lahko stopala in gležnja, pordelost in opazno razbarvanje kože, koža je na dotik topla, površinske vene pa so razširjene. Znaki pljučne embolije so predvsem kratka sapa oziroma zasoplost, hitro dihanje, bolečine v prsnem košu, ki se lahko povečajo pri globokem vdihu, hiter srčni utrip, izkašljevanje krvi, vrtoglavica in omotičnost, lahko tudi izguba zavesti.
»Pomembno je vedeti, da lahko vensko trombembolijo v veliki meri preprečimo, če le nanjo pravočasno pomislimo in takoj poiščemo zdravniško pomoč,« poudarja Vižintin-Cudermanova. Tudi v bolnišnicah se zelo dobro zavedajo, da se možnosti za obolevnost znatno povečajo že ob več kot tridnevnem bolnišničnem zdravljenju, ob dolgotrajnem zdravljenju se povečajo tudi do stokrat. Ocenjujejo, da nastane v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem od 45 do 60 odstotkov vseh venskih trombembolij in so te tudi najpogostejši nepredvideni vzrok za smrt v bolnišnici.
Preprečevalno zdravljenje
Zato imajo bolnišnice povsod po svetu izdelane posebne protokole za preprečevanje venske trombembolije in pri vsakem bolniku že ob sprejemu ocenijo tveganje nastanka tega zapleta. Bolj ogroženim bolnikom predpišejo preprečevalno zdravljenje z zdravili, ki jih bolniki praviloma prejemajo med zdravljenjem v bolnišnici, pri zelo ogroženih pa zdravljenje nadaljujejo še nekaj tednov po odpustu. Na Internistični kliniki UKC Ljubljana preventivno zdravijo kar polovico bolnikov, veliko bolnikov to potrebuje tudi po zahtevnejših kirurških posegih.
K zmanjšanju tveganja nastanka venske trombembolije lahko veliko pripomorejo tudi bolniki, če ob sprejemu zdravnika opozorijo, da se zdravijo zaradi raka ali so bili v mesecu pred sprejemom poškodovani, operirani ali že zdravljeni v bolnišnici. Ženske naj ob sprejemu opozorijo tudi, če jemljejo hormonsko kontracepcijo ali so pred kratkim rodile, svetuje Vižintin-Cudermanova. Vsem bolnikom pa svetuje, da se v okviru možnosti tudi v bolnišnici čim več gibljejo. Za preprečevanje nastanka bolezni je namreč pomemben tudi zdrav življenjski slog, zlasti skrb za ustrezno telesno težo in redna telesna dejavnost ter zadostna hidracija. Zelo priporočljiva je hoja.
