»Zaradi udara strele sem prvega avgusta letos na Veliki planini na lastni koži izkusila slogan svetovnega dneva oživljanja, da lahko prav vsak zemljan reši življenje. Le ustrašiti se ne sme in mora takoj priskočiti na pomoč,« pravi Eva Pogačar, predstavnica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije (RKS), ki je bila poleti v skupini štirih prijateljev, v katere je udarila strela.
»Čeprav sem bila v nezavesti in se mi je v trenutku, ko me je k tlom pribila strahotna energija, svet ustavil, sem čutila neznansko olajšanje, ko so me obrnili na bok v položaj za nezavestne. Imela sem paralizirane požiralne mišice in v žrelu vsebino želodca, ki se je nisem mogla znebiti. Kot v transu sem slišala, da je s prijateljem zelo hudo. Še danes pa sem neskončno vesela, da mu je znal pomagati turist zdravnik, ki ni znal slovensko. Do prihoda reševalcev je kar 15 minut izvajal in organiziral temeljni postopek oživljanja,« je še dejala Pogačarjeva. Še dobro se spomni, da mu domačih obiskovalcev planine ni uspelo vpeti v reševanje. »Bili so bodisi prestari ali premladi, predvsem pa ga ni nihče razumel, zato je lahko zdravnik v reševanje vpel le angleško govorečega tujega turista,« pripoveduje očividcema še vedno neizmerno hvaležna Pogačarjeva. Ljudem pa priporoča, da znanje oživljanja osvežijo tudi na kakšnem izmed tečajev prve pomoči, ki jih RKS po vsej Sloveniji izvaja za različne ciljne skupine.
»V Halozah smo tako odmaknjeni, da se reševalci do nas prebijejo najhitreje v četrt ure, včasih pa do nas potrebujejo kar celo uro,« je jasen prvi posredovalec, član PGD Leskovec Peter Jagarinec, ki je ob nenadnem zastoju srca skupaj s tovariši do prihoda reševalcev prizadete že nekajkrat oživljal. »Sprva smo se v društvu kar nekako bali, da bi lahko pri reševanju naredili kaj narobe, a smo kmalu spoznali, da je najbolj narobe, če ne naredimo nič!« poudarja Jagarinec. Dodaja, da so doslej največkrat oživljali starejše, a so pomagali tudi že dojenčku, ki danes obiskuje prvi razred. »Prijetno je srečevati ljudi, ki smo jim pomagali rešiti življenje,« pravi srčni gasilec prvi posredovalec.
Srčni zastoj v domačem okolju
»Na srečo se v življenju še nikoli nisem znašel v položaju, ko bi kdo v moji bližini doživel srčni zastoj in bi ga moral oživljati,« je ob prvem svetovnem dnevu oživljanja v torek poudaril svetovni popotnik in ambasador dneva oživljanja Zvone Šeruga, ki je temeljni postopek oživljanja osvežil na lutki. S postopkom se je zadnjič srečal pred štirimi desetletji, ko je opravljal tečaj prve pomoči za pridobitev vozniškega dovoljenja. »Zavedel sem se, da bi imel zelo slab občutek, če ne bi znal pomagati, ko bi bilo to v resnici potrebno,« je dejal. Vsem je položil na srce, da naj osvežijo svoje znanje, še posebno ker se večina srčnih zastojev zgodi v domačem okolju. »Če ne boste znali pomagati svojim najbližjim, boste lahko vse življenje nosili v sebi ta grenki občutek, da niste znali pomagati,« je dejal.
V Sloveniji srčni zastoj vsak dan doživijo štirje ljudje, pomagati pa jim zna ali si upa le slaba tretjina očividcev, opozarjajo strokovnjaki. Dodajajo, da se srčni zastoj največkrat zgodi v domačem okolju, čeprav se lahko zgodi tudi kjer koli drugje in komur koli. V Slovenskem reanimacijskem svetu, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za urgentno medicino in v partnerstvu z Rdečim križem Slovenije, zato poudarjajo, da če očividci začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja takoj po srčnem zastoju, se možnosti za preživetje prizadetih povečajo do štirikrat. »Človek, ki ne diha in se ne odziva, je mrtev. Če ničesar ne naredimo, bo tak tudi ostal,« poudarja predstavnik reanimacijskega sveta Matej Jenko. Dodaja, da izkušnje kažejo, da se z ljudmi, ki so pripravljeni pomagati, in ustrezno mrežo avtomatskih defibrilatorjev možnost za preživetje po srčnem zastoju izjemno poveča, prav tako pa s hitrim ukrepanjem preprečimo tudi okvare možganov.
Ostanimo zbrani
»Srčni zastoj je stanje, ko srce ne bije ali pa migeta in zagotavlja tako neučinkovit krvni obtok, da človek ne more preživeti. Če človeku, ki je negiben in mu srce ne bije, nihče ne bo pomagal, bo ta v nekaj minutah možgansko mrtev in čez nekaj minut tudi klinično mrtev,« razloži Špela Baznik iz Slovenskega reanimacijskega sveta. Doda, da lahko možgani brez kisika preživijo le nekaj minut. Kako izvajati temeljne postopke oživljanja, lahko obnovimo ali se naučimo tudi na številnih brezplačnih dogodkih, ki ves teden potekajo ob svetovnem dnevu oživljanja.
Vodja dispečerske službe zdravstva pri UKC Ljubljana Andrej Fink je povedal, da bodo človeka, ko bo poklical na 112, pri reševanju oziroma oživljanju usmerjali zdravstveni dispečerji. Zelo je pomembno, da telefonske zveze, vse dokler na lokacijo ne pridejo reševalci, ne prekine, pri tem pa ostane miren in zbran, je dejal Fink.
