V zvezi z bližajočimi se pogajanji o plačah v javnem sektorju je minister Jernej Pikalo ponovil idejo, ki so jo že posvojili sindikati, po kateri bi učitelji lahko napredovali štirikrat. Poleg mentorja, svetovalca in svetnika bi najboljši imeli na voljo še naziv višjega svetnika. Zaposleni v izobraževanju namreč praviloma vso kariero ostajajo na enakih delovnih mestih. Zaradi tega povprečne plače v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za drugimi resorji v javnem sektorju. S še enim nazivom bi to težavo omilili.
Med prioritetami zakon o visokem šolstvu
Med vsebinskimi prioritetami je minister napovedal zakona, ki sta bila zastavljena že v mandatu ministrice Maje Makovec Brenčič: zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter zakon o visokem šolstvu. Glede slednjega je minister dejal, da ni kakšen »obsesivni individualist«, zato ne bo vztrajal pri rešitvah v zakonu, ki ga je pripravil sam v svojem prvem mandatu. Glede zakona o raziskovalni dejavnosti pa je dejal, da morajo domisliti še nekaj vprašanj, med drugim dilemo, ki zadeva lastnino. Javni raziskovalni zavodi bi namreč želeli, da tako kot univerze sami gospodarijo s svojimi nepremičninami in drugim premoženjem. Na ministrstvu so tudi v dilemi, ali bi veljalo v zakon zapisati (koalicijsko) obvezo, da bodo do leta 2022 delež BDP za raziskovanje in razvoj dvignili na en odstotek BDP. Če pride kriza, ne bo ta zaveza nič pomagala, kakšen novi zujf jo bo spet izničil, je bilo slišati.
V zvezi z raziskovalno dejavnostjo je minister opozoril tudi na nerešene bruseljske dileme: nekateri menijo, da bi moralo Obzorje Evropa, eden ključnih evropskih instrumentov na področju raziskav, vključevati tudi industrijo. To bi pomenilo, da sredstva ne bodo šla več le »čisti« znanosti oziroma da bodo interesi industrije vdirali na področje raziskav. Velika večina držav, vključno s Slovenijo, temu ni naklonjena.
Več javnih razprav
Eden od ciljev v tem mandatu bo tudi povečevanje vključenosti mlajših od treh let v vrtce, saj ima to po številnih študijah velik vpliv na prihodnjo uspešnost otrok. Zdaj je iz te starostne skupine v vrtce vključenih le 70 odstotkov otrok, praviloma zaradi plačila, ki ga vsi ne zmorejo. Deleža države zato nikakor ne bi smeli zmanjšati, še bolje bi bilo, če bi ga povečali. Ker se izteka veljavnost nekaterih pomembnih strateških dokumentov, kot je bela knjiga o vzgoji ali izobraževanju ali nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, pa bo treba v javnih razpravah na novo premisliti, kaj pričakujemo od posameznih delov sistema, vrtcev, osnovne šole, visokega šolstva…
