Šele dva tedna po nenadnem odstopu notranjega ministra Gérarda Collomba je francoski predsednik Emmanuel Macron zdaj izvedel manjše spremembe v vladi, na čelu katere še naprej ostaja desnosredinski Edouard Philippe. Po precejšnjih udarcih v zadnjih mesecih, kot je bil odstop uglednega ministra za okolje Nicolasa Hulota, in po tem, ko Macron po izvolitvi maja 2017 ni zmanjšal brezposelnosti in proračunskega primanjkljaja, se zdi, da Collombovega odstopa ni dovolj dobro izkoristil za takšne spremembe v vladi in v njeni usmeritvi, ki bi ustavile padanje podpore. Tako bo morda do pomembnejših sprememb v vladi prišlo šele po evropskih volitvah maja 2019.
Brez zvezdnikov in proti populizmu
V novi vladi je manj strokovnjakov tehnokratov in predstavnikov civilne družbe, prevladujejo politiki. V vladi tudi ni več velikih imen, kot sta bila Hulot in Collomb. Kot da bi se selektor Macron odločil igrati brez zvezdnikov, ki se niso pripravljeni podrejati ekipi. Morda gre bolj za to, da ne zna več pritegniti velikih imen. Na ključni položaj novega notranjega ministra je Macron postavil nekdanjega socialista Christopha Castanerja, enega svojih najbolj zvestih oprod. Pravzaprav bi se kot veliko ime nove vlade lahko izkazal njegov pomočnik in novi državni sekretar Laurent Nuñez, velik strokovnjak za varnostna vprašanja in doslej šef glavne francoske tajne službe. V tem tandemu mnogi analitiki vidijo glavni Macronov adut v novi vladi, toliko bolj, ker imajo Francozi po vseh terorističnih napadih varnost za glavni problem.
Še nekateri drugi novi ministri in državni sekretarji naj bi bolj odločno, bojevito, zvesto in jasno kot prejšnji zagovarjali vladno politiko, ki naj bi med drugim mobilizirala ljudi proti populizmu. Predvsem je Macron presenetil z novim ministrom za kulturo Franckom Riesterjem, ki prihaja z desnice in je bil eden od sodelavcev predsednika Nicolasa Sarkozyja. Zelo pomembno pa je zlasti imenovanje 68-letne Jacqueline Gourault za ministrico za ozemeljsko kohezijo. Gre za desnosredinsko senatorko, ki kot še dva nova državna sekretarja predstavlja interese provincialne Francije in njenega podeželja. Tako poskuša Macron odpraviti vtis, da ga zanima samo Pariz. Z imenovanjem Riesterja in Gouraultove hoče tudi preprečiti desnosredinskim političnim formacijam, da bi proti njemu nastopile na evropskih volitvah maja 2019.
Macron se poskuša spet zbližati z ljudstvom
Sicer je Macron spremembam v vladi poskušal dati, kot je tudi sam dejal, »globlji smisel« s torkovim 12-minutnim televizijskim nagovorom, ki so ga lahko predvajale vse televizijske postaje. Z njim je pritegnil toliko več pozornosti, ker se običajno izogiba televiziji, in morda je tudi zato izgubil stik s Francozi, kot mu mnogi očitajo. Torej se je zdaj poskušal približati ljudem, obljubil je dialog in priznal, da je včasih kaj prehitro rekel. Med njegovimi številnimi problematični izjavami je na primer tista, da bi morali upokojenci »prenehati tarnati«, prav on pa jim je za nekaj odstotkov zmanjšal kupno moč, čeprav še vedno večinoma živijo zelo dobro. Poskušal je pomiriti Francoze, ki ne vidijo rezultatov njegovih reform v zadnjih 18 mesecih, odkar je na oblasti: »Postopoma se bo vaše vsakdanje življenje izboljšalo.« Zavrnil pa je možnost, da bi se odpovedal programu reform, ki naj bi francoskim podjetjem omogočale večjo konkurenčnost na svetovnem trgu, Franciji pa ekološko tranzicijo. Ena največjih reform, ki čakajo novo vlado, je pokojninska, s katero naj bi predvsem odpravili različne pokojninske sisteme.
