Nepremagani Tassilo von Heydebrand und der Lasa

Tassilo, baron von Heydebrand und der Lasa je bilo polno ime dečka, ki se je rodil v plemiški družini v Berlinu 17. oktobra 1818. S šahom se je srečal v gimnazijskih klopeh in postal član »starega kluba«, kjer so se zbirali berlinski šahisti. Med študijem prava v Berlinu in Bonnu je bil že eden vodilnih nemških šahistov, leta 1843 pa napisal Handbuch des Schachspiels, ki je bil nato desetletja osnovni otvoritveni vodnik. Tassilo je viteško podpisal prijatelja Paula Bilguerja, ki je knjigo zasnoval, a prezgodaj umrl. Potekale so priprave na prvi mednarodni turnir v Trierju; prehitel ga je London leta 1851. Von der Lasa, tedaj vodilni nemški igralec, je vabilo odklonil – bil je že uveljavljen veleposlanik z opravljenim mandatom na Dunaju in v Stockholmu, začel pa je službo v Švici. Priložnost je dobil manj znani Adolf Anderssen (von der Lasa ga je leta 1845 ugnal v dvoboju), zmagal in spremenil šahovsko zgodovino.

Tassilo je ob službi v Bruslju našel čas za še en izziv: leta 1853 se je spopadel s Howardom Stauntonom, ki je ob Anderssenu veljal za najboljšega na svetu. Von der Lasa je ves čas vodil, na koncu popustil, pa vseeno dobil tudi ta dvoboj. Ko je mladi Paul Morphy leta 1858 obiskal Evropo, se je želel pomeriti tudi z našim diplomatom, a je Tassilo takrat služboval v Riu de Janeiru. Tako je von der Lasa sklenil kariero nepremagan. Poročil se je in dobil sina, po zadnji službi na Danskem pa se je leta 1880 upokojil kot diplomat in se posvetil svoji strasti: kot neutruden šahovski zgodovinar je prepotoval svet in zbral ogromno knjižnico, v kateri je bilo vse, kar je omembe vrednega v šahu nastalo do konca 19. stoletja. Umaknil se je v Lesno v današnji Poljski in tam umrl leta 1899, knjižnica pa še stoji.