Cona je v Rastlinjaku Tivoli, nasproti Čolnarne, ki je v domeni Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, v zadnjih letih izvedla že več performativnih dogodkov, ki so raziskovali urbane in naravne zvoke v kontekstu zvočnih krajin, transmisije, bioakustike in zvočnih sprehodov. Tokratna ideja s Steklenikom pa je osredotočena na »razstavljanje« zvoka. S tem pravzaprav Cona nadaljuje prizadevanja projekta radioCona, ki je pred leti »okupiral« radijske frekvence in vzpostavil FM-galerijo ter kuriral umetniška dela, povezana z zvokom in novimi tehnologijami. V novo umetniško cono je zdaj posebej povabila znanstvenike, raziskovalce, da prek zvočnih raziskav narave in okolja skupaj z umetniki povežejo različne prakse obeh področij.
Gostovati, sobivati, intervenirati
»Cona nikoli ni želela imeti svojega lastnega galerijskega prostora, vedno gostuje v drugih prostorih, lahko rečemo, da jih odpira, zaseda ali vanje posreduje,« pravi Irena Pivka. Steklenik odpira nov način razstavljanja in povezovanja občinstva. »Z novim občinstvom se dogodke in umetniška dela lahko tudi na novo vzpostavi,« dodaja Brane Zorman. »Umetnik je hkrati aktivist, angažiran, ima vlogo ozaveščanja, opolnomočenja gledalcev, poslušalcev. Gre za komunikacijski proces poskusov vzpostavljanja novih modelov, ki se včasih obnesejo, včasih pa ne. Zato govorimo o laboratoriju, v katerem proces dela pripelje do proizvoda, ta pa je vedno skupek mnogih dejavnikov.«
Skladatelj Brane Zorman še meni, da se znanost, ki je sicer lahko zelo akademska, stroga, monolitna, razpira in sestopa iz ustaljenih okvirov. V tem smislu sta aktualna dva pojma: science communication in art & science. Prvi termin nagovarja znanost, da začne komunicirati z javnostjo, drugi pa umetnike, da se povežejo z znanostjo. Dobro pri tem je, ugotavljata umetnika, da znanstveniki umetnost vidijo kot svoje možno komunikacijsko sredstvo.
Znanost o umetnosti
Dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je partner pri projektu, pravi, da so botanični vrtovi v svetu načeloma odprti najširši javnosti. »Prav ljubljanski vrt pa je v zadnjih letih postal primer, ki ga drugi kolegi iz tujine na kongresih označujejo kot proaktivni vrt, saj ustvarja nove in široko zastavljene vsebine, povezane z rastlinami. Med rastline skušamo privabiti različne ljudi, ki mednje morda ne bi zašli. Galerija Steklenik nedvomno spada v naš koncept širine in sodelovanja.« Pri vprašanju, na kakšen način (lahko) zvok vpliva na rast rastlin, pa je previdnejši: »Na to bi težko odgovoril, saj v vrtu nimamo naprav in možnosti, da bi se ukvarjali tovrstnimi raziskavami. Se pa ob tem nehote odpira povsem nov vidik, ki bo morda koga od mladih študentov zanimal in bo to kdaj tudi preučil.«
To upa tudi Zorman: »V zadnjem času nekatere raziskave preučujejo odzive rastlin in živali na zunanje impulze – na zvok, onesnaženje, svetlobo, poškodbe. Dokazano je recimo, da ko žival začne jesti rastlino, se ta odzove s kemično reakcijo in po celotni rastlini pošlje alarm. Ve se tudi, da so rastline med sabo pod zemljo povezane in da na neki način komunicirajo.«
Stenice, črvi, kristali
Prvi gostujoči umetnik Steklenika bo Boštjan Perovšek, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov, ki se ukvarja z eksperimentalno in elektroakustično glasbo ter je pionirsko pri nas povezal bioakustiko, pojem iz znanosti, z umetnostjo. Dr. Matija Gogala mu je nekoč predal številne zvočne posnetke stenic, skladatelj pa je iz tega materiala leta 1986 ustvaril skladbo Stenice, mrož in vrata plešejo kolo. Za Steklenik jo bo predelal in postavil na osemkanalni zvočni sistem. Naslednja gostja bo bioumetnica Saša Spačal z novim delom Plast_ika. Ozvočila bo plasti tal in njene prebivalce, ki s prstjo premeščajo in predelujejo tudi mikroplastiko.
