Odprtje letošnjega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe) bo zaznamoval slovenski dokumentarec Poj mi pesem, v katerem je režiser Miran Zupanič zaobjel štiridesetletno umetniško pot glasbenika Vlada Kreslina. Da ne gre za portret komercialne šole, temveč pristno filmsko upodobitev, v kateri o sebi govori pevec sam in o njem tudi člani njegove družine, je ob tem poudaril Simon Popek, dolgoletni programski direktor festivala, ki domuje v Cankarjevem domu.
Kot je napovedal na včerajšnji predstavitvi, je letošnji tekmovalni izbor bolj komunikativen kot minula leta: »Perspektive prinašajo mnogo mladih, zanimivih avtorjev, ki realnost obdelujejo tudi prek komičnih elementov.« Taka sta čilenska črna komedija Mala bela lažTomása Alzamore, ki aktualno tematizira lažne novice, pa ZdravilecGjorceja Stavreskega, ki z balkanskim humorjem začini pomanjkljivosti makedonskega zdravstvenega sistema. Za nagrado vodomec se bodo med drugimi potegovali še danski psihološki triler 112Gustava Möllerja, mojstrovina paragvajske kinematografije DedinjiMarcela Martinessija ter film Jezdec (Chloé Zhao), ki – kot bi utegnili pomisliti na prvo žogo – ni tipičen ameriški vestern. Letos dobro zastopano islandsko kinematografijo bo predstavljala BojevnicaBenedikta Erlingssona, ki je ljubljanske gledalce pred leti že prepričal z Zgodbami o konjih in ljudeh.
Sklop Predpremiere, ki med gledalci prav tako zbuja obilo zanimanja, bo postregel z dvajsetimi filmi. »Z zelo dobrim letnim izkupičkom se vračajo italijanski režiserji,« poudarja Popek. Matteo Garrone se po manj odmevnem delu v britanskem filmu vrača v Neapelj z Dogmanom, ki je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšega igralca, kultni Paolo Sorrentino z Oni ni posnel (le) filma o Berlusconiju, temveč o svetu visoke politike in korupcije. Ob režiserjih, kot so Lars von Trier, Abdellatif Kechiche in László Nemes, se bosta predstavila tudi Slovenca Sonja Prosenc in Olmo Omerzu. Prva z zgodbo Zgodovina ljubezni o ženski, ki se bori za ohranitev neokrnjene narave, slednji z mladinskim filmom ceste Zimske muhe, ki mu je prinesel tudi nagrado za najboljšo režijo v Karlovih Varih.
Nov razcvet
Festivalska sekcija Fokus tematizira letos vzhod-severovzhod. »Regija od baltskih držav in Ukrajine do držav ob Kaspijskem jezeru in območja tako imenovanih -stanov znova doživljajo razcvet s konca 90. let,« poudarja selektor, ko izpostavi belorusko kafkovsko komedijo Kristalni labodDarje Žuk in Kentavra Kirgiza Aktana Arima Kubata, bolj znanega kot Aktana Abdikalikova; občinstvo Liffa mu je leta 1998 podelilo nagrado za prvenec Deseti brat. Festival se bo še po bogati ponudbi kratkih filmov, otroškem in strokovnem programu (seminar Kakšen art kino potrebujemo) sklenil 18. novembra.
