V javnem sektorju je letošnja povprečna bruto plača znašala 1918 evrov, 1531 evrov pa v zasebnem sektorju. V javnem sektorju se je v primerjavi s prvimi osmimi meseci lani zvišala za 2,9 odstotka, v zasebnem pa za 4,1 odstotka. Povprečna neto plača v javnem sektorju je bila 1238 evrov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, povprečna neto plača v zasebnem sektorju pa 998 evrov, kar je 3,6 odstotka več kot lani.

Povprečna plača v energetiki je bila 2477 evrov bruto (oziroma 1550 evrov neto). Približno enaka je bila povprečna plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2449 evrov bruto oziroma 1508 evrov neto). Najnižje plače imajo v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (čiščenje, varovanje…), kjer so letos v povprečju prejemali 1121 evrov bruto ali 764 evrov neto. Le nekoliko višja je povprečna plača v gostinstvu (1160 evrov bruto oziroma 788 evrov neto) in gradbeništvu (1276 evrov bruto oziroma 855 evrov neto).

Povprečna plača v primorsko-notranjski regiji v prvih osmih mesecih je bila 1453 evrov bruto, kar je najnižja povprečna plača med regijami. 1831 evrov bruto ali 1170 evrov neto je v letošnjih prvih osmih mesecih znašala povprečna plača v osrednjeslovenski regiji, manj kot 1500 evrov bruto je povprečna plača še v zasavski (1484 evrov) in pomurski regiji (1495 evrov).

Masa bruto plač v javnem sektorju je bila lani 3,739 milijard evrov. Glede na leto 2016 se je povečala za 5,1 odstotka ali 180 milijonov evrov. Najbolj se je plačna masa zvišala v vladnih službah, za 7,4 odstotka. V zdravstvu je porasla za 6,3 odstotka, v socialnem varstvu za 5, v šolstvu za 4,6.

Od uvedbe enotnega plačnega sistema (od decembra 2008 do decembra lani) je bil povprečna bruto plača v policiji višja za 19,4 odstotkov. V državni upravi je porasla za 12,6 odstotka, v sodstvu za 12,4 odstotka, v zdravstvu za 10,8 odstotka, v vojski za 7,9 odstotka, v kulturi pa za 4,9 odstotka. Po drugi strani se je povprečna bruto plača v izobraževanju v tem obdobju zvišala samo za tri odstotke, pri čemer se je v predšolski vzgoji celo znižala (za 3,2 odstotka), na fakultetah pa zvišala za skoraj 11 odstotkov.

2,3 odstotkov mase bruto plač ali 85,2 milijona evrov je šlo lani za izplačila delovne uspešnosti, od tega 61 odstotkov v šolstvu. Največji delež delovne uspešnosti predstavlja povečan obseg dela (40,6 odstotka).