Bratranec Dodija Al Fajeda in bin Ladnov prijatelj
Džamal Hašokdži se je rodil leta 1958 v Medini in je bil od samega začetka tesno povezan s savdsko kraljevo družino. Hašokdžijev oče Mohamed Hašokdži, sicer turškega rodu, je bil osebni zdravnik ustanovitelja Savdske Arabije, kralja Abdulaziza Al Sauda. Džamalov stric je bil savdski trgovec z orožjem Adnan Hašokdži, ki je sodeloval v preprodaji orožja, ki je danes znana kot afera Iran-Contra. Džamalov stric je egiptovski poslovnež Mohamed Al Fajed, sicer nekdanji lastnik londonske trgovine Harrods in nogometnega kluba Fulham. Še bolj znan je Mohamedov sin in Džamalov bratranec Dodi Al Fajed, ki je skupaj s princeso Diano umrl v avtomobilski nesreči v Parizu.
Hašokdži se je šolal v Savdski Arabiji in v ZDA, po pisanju britanskega The Spectator pa je v 70. letih prejšnjega stoletja postal član Muslimanske bratovščine. Desetletje kasneje je med poročanjem iz Afganistana postal prijatelj Osame bin Ladna, ki se je tam tedaj boril proti Sovjetski zvezi. Z bin Ladnom je Hašokdži opravil več intervjujev, po terorističnem napadu 11. septembra pa naj bi se temu prijateljstvu odpovedal.
Padec v nemilost
Težave so se za Hašokdžija, ki je bil novinar vse od 80. let prejšnjega stoletja, začele, ko so ga leta 2003 po vsega dveh mesecih odpustili kot odgovornega urednika savdskega časopisa Al Watan. Razlog so bili kritični zapisi na račun verske policije in srednjeveškega islamskega klerika Ahmeda ibn Tajmije, ki velja za enega od očetov vahabizma, konzervativne veje islama, na kateri je osnovana Savdska Arabija. Na Al Watan se je vrnil 2007, vmes pa je bil svetovalec princa Turkija al Fajsala, ko je bil ta veleposlanik v Londonu in Washingtonu. Fajsal je bil sicer šef savdske obveščevalne službe od leta 1977 pa vse do deset dni pred terorističnim napadom 11. septembra 2001. Časopis Al Watan je pod Hašokdžijevim vodstvom nadaljeval s kritiziranjem konzervativnih klerikov, katerih vpliv je takrat želela omejiti savdska kraljeva družina.
Tri leta pozneje je znova odstopil. Domnevno zaradi pritiskov, ki so sledili kritičnim objavam na temo salafizma – sunitskega gibanja, ki je vzniknil iz vahabizma. Dokončen prelom s savdskimi oblastmi pa je prišel 2010, ko je Tunizijo in ves arabski svet zajela arabska pomlad. Hašokdži se je tedaj javno postavil na stran egiptovske in sirske islamske opozicije proti stališčem lastne vlade, ki je celotno gibanje dojemala kot eksistenčno grožnjo.
Kritike na račun kronskega princa Mohameda bin Salmana kaplja čez rob?
Kritiziral je tudi savdsko vojaško posredovanje v Jemnu, diplomatski spor in izolacijo sosednjega Katarja ter stopnjevanjem sovražnosti proti največjemu savdskemu rivalu, Iranu. Vse to so projekti savdskega princa Mohameda bin Salmana, ki je od 2017 de facto voditelj kraljevine. Leta 2017 se je po pridržanju več savdskih intelektualcev, kritičnih do princa, preselil v ZDA in pričel pisati za Washington Post.
V televizijskem intervjuju prejšnji mesec je savdsko zunanjo politiko označil za »ozkogledo«. Osem dni kasneje je izginil.
Kaj konkretno naj bi spodbudilo savdske oblasti, da naj bi Hašokdžija 2. oktobra pridržale, morda celo umorile, ni povsem jasno. Hašokdži je večkrat trdil, da bin Salman nikdar ne bo dovolil demokracije v Savdski Arabiji. The Independent piše, da je princ bin Salman Hašokdžiju očital, da je povezan z Muslimansko bratovščino in Katarjem. The Spectator ugiba, da bi Hašokdži znal imeti podatke o povezavah med savdsko kraljevo družino in bin Ladnom oziroma napadom 11. septembra, in da so se savdske oblasti zbale, da jih bo med prebivanjem v ZDA razkril Američanom. Pojavljajo se tudi ugibanja, da so savdske oblasti Hašokdžija na konzulatu želele zgolj prijeti in odpeljati iz države, a se je pri tem nekaj zalomilo.
