»Bomo videli,« je hrvaški premier Andrej Plenković odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bodo vidne člane vladajoče hrvaške stranke HDZ doletele kakšne sankcije, če se udeležijo sobotnega shoda v Vukovarju. Že to naj bi bilo po poročanju tamkajšnjih medijev dovolj, da se je na mesec dni star poziv vukovarskega župana Ivana Penave someščanom in vsem Hrvatom, da množično protestirajo proti »sramotnemu molku institucij hrvaške družbe« o storjenih zločinih med srbsko okupacijo, odzval samo saborski poslanec Stevo Culej. Ta je javno objavljeno željo Penave po mirnem in apolitičnem shodu že na samem začetku razumel kot obračun s premierjem in predvsem srbskim predstavnikom v saboru Miloradom Pupovcem, ki v njem predstavlja del vladne večine, in takoj napovedal prihod s kolegi branitelji iz domovinske vojne, medtem ko so drugi veljaki stranke ostali ob strani.
V Vukovarju tako ni bilo nikogar iz HDZ-jevega predsedstva, nobenega ministra ali njenega saborskega poslanca. So se ga pa ob protestnikih iz cele Hrvaške udeležili voditelji drugih hrvaških desničarskih strank in združenj.
Nekaznovani zločini
Vukovarskega shoda na Trgu republike se je po navedbah policije udeležilo okoli 9000 protestnikov, sklicatelj Penava pa jih je naštel 20.000. Potekal je mirno ob poslušanju pretresljivih video izpovedi žrtev srbske agresije na Hrvaško na dveh velikih platnih, na katerih se je uvodoma odvrtel posnetek prihoda četniških enot v okupirani Vukovar. Pričevalci so pripovedovali pretresljive zgodbe o klanju in obglavljanju ujetnikov, posilstvih, kastracijah in podobnih grozljivih zločinih nad ujetimi Hrvati. Navedli so tudi imena in priimke oseb, ki so jih četniške enote trpinčile ali poskusile umoriti. O vsem tem so večkrat pričali tudi hrvaškim preiskovalcem in pred leti vložili kazenske ovadbe, a kot trdijo, nihče ni bil obsojen za grozodejstva, ki so jih opisali. Povedali so, da je ljudi, ki so jih trpinčili, mogoče danes srečati v mestu, mnogi izmed njih so na odgovornih javnih in državnih službah ter da je to tudi razlog, da se mnogi Vukovarčani po vojni niso vrnili v mesto.
Zahteve po posebnem sodišču
Tri govornike, župana Penavo, njegovega svetovalca Tomislava Josića in predsednika hrvaškega društva taboriščnikov v srbskih taboriščih Danijela Rehaka so zborovalci pogosto prekinjali z vzkliki »izdaja« in »izdajalci« ter zahtevami po odhodu Plenkovića. Josić je sicer zatrjeval, da shod nima nobenega skritega ozadja, o katerem se je od njegove napovedi na Hrvaškem prelilo ogromno črnila. Dodal je, da bi morali takšna zborovanja že davno organizirati v vseh hrvaških mestih, kjer je potekala vojna, saj bi bilo v tem primeru vprašanje vojnih zločinov dokončno rešeno. Tako pa je bilo, trdi, v Vukovarju ubitih več kot 2000 civilistov, ne da bi kdo za to odgovarjal. »Obsojenih je bilo dvanajst pijanih četnikov, ki da so krivi za vse. A vsi vemo, da ni tako. In vemo, da tisti, ki so zločine ukazali, ne bodo odgovarjali za storjeno,« je dejal Josić. Zborovanje je sklenil Penava in v čustvenem govoru obtožil hrvaške državne institucije, da ne preiskujejo vojnih zločinov, ter zahteval sprejem zakona o posebnem sodišču zanje in oblikovanje posebne tožilske in preiskovalne skupine. Kot član vladajoče HDZ je še pozval vlado, da »z razumno utemeljenimi zahtevami« pogojuje prihodnje članstvo Srbije v Evropski uniji.
Na vukovarski shod se je ob današnjem ogledu vojaške vaje Velebit 18 – združena moč na Dugem otoku odzval premier Plenković. Poudaril je, da lahko v imenu vlade in vseh institucij zagotovi, da je vprašanje vojnih zločinov, njihovo nezastaranje ter nuja preiskave in sojenja trajna naloga vseh pristojnih organov in še posebej policije, državnega tožilstva in sodišč. Dejal je, da se zaveda, da obstajajo še nepreiskani zločini, da pa so mnogi procesi končani. To, da številni še potekajo, je posledica njihovega velikega števila. Na vprašanje, ali je šlo za protivladni shod, saj so se na njem ob premierjevih slikah pojavljale zahteve po odstopu, je dejal, da so bili na zborovanju očitno nekateri s tovrstnimi sporočili. »Zame je bilo bistveno, da smo slišali pričevanja žrtev, da upoštevamo glas tistih, ki so med domovinsko vojno izgubili vse, ter da njihovo sporočilo slišijo tisti organi, ki morajo te vojne zločine kaznovati,« je shod ocenil Plenković.
