Potem ko smo se iz naše vasi visoko v hribih spustili v dolino, smo očitno dobili takšen zalet, da smo lahko šli kar po celem svetu (smeh). Sprva je bila glavni trg Slovenija, po osamosvojitvi pa smo začeli izvažati na Hrvaško, v Avstrijo in druge bližnje države. Kasneje smo se začeli pojavljati tudi na raznih sejmih, a še danes pravim, da se dober glas najbolje širi z zadovoljnim kupcem, ki je naša najboljša referenca. Še hitreje pa se širi glas nezadovoljnega kupca, zato s številnimi predstavniki dobro skrbimo za redne servise in hitra popravila, če bi bila potrebna.
Nekateri vaši stroji so zelo veliki, težki tudi do 30 ton. Je zaradi tega kaj težav s transportom iz Železnikov?Veseli bi bili, če bi bila cesta v Selško dolino širša, a se jo da zvoziti tudi s težkimi tovori, saj stroje razvažamo po delih. Na prvotni lokaciji na Starem vrhu je bilo zaradi ozke ceste kar težko, po selitvi v prostore Alplesa v Železnikih pa imamo veliko boljše pogoje. Večino transporta opravimo s kamioni, čez lužo pa izdelke pošiljamo v zabojnikih.
Kar neverjetno se sliši, da ste svoje stroje prodali celo v Papuo Novo Gvinejo, v vas, kjer niso imeli niti elektrike, hvaležni domačini pa so nato po vašem stroju celo poimenovali novorojeno deklico. Ste prej sploh vedeli za to državo in ali imate kakšne stike z deklico?Do takrat res še nisem slišal za to državo. Naše stroje so kupili nizozemski kupci, ki so tam vlagali, mi pa smo šli tja montirat strojno linijo in domačine učit dela s stroji. Tako so bili navdušeni zaradi novih služb, da so deklici, ki se je rodila med montiranjem, dali ime Mebor Lin. Zdaj je stara okoli deset let. Nekaj časa smo imeli redne stike, zdaj pa ne več toliko, saj so se prvotni vlagatelji umaknili od tam.
Menda vaši tekmeci kar precej kopirajo vaše inovativne izdelke. Vas to kaj jezi in ali zaradi tega morda vseh novosti raje ne predstavite že takoj na prvem sejmu?Bolje, da drugi kopirajo nas, kot da bi morali mi druge. Če želiš biti prvi, ne moreš skrivati svojih inovacij. Če jih, ne boš nikoli prvi. Saj ne morem reči, da nas kopiranje nič ne moti, a neumno bi se bilo preveč ozirati na to. Energijo raje vlagamo v razvoj, kot da bi se še s tem ukvarjali. Zaščita s patenti po vseh državah ne pride v poštev, saj bi bilo to predrago, pa še neučinkovito je.
Ste kaj v sorodu s politikom Luko Mescem, ki je menda tudi iz Železnikov?Res je tudi on iz teh krajev, a nisva v sorodu. Na srečo, saj mislim, da je grdo govoril o podjetnikih. Treba je razlikovati med tajkuni in podjetniki, ne pa jih metati v isti koš. Naše okolje ni najbolj stimulativno za podjetništvo.
A podatki vseeno kažejo, da smo po obdavčenju dobička povsem pri repu v EU. Kaj vas najbolj moti?Pravi podjetniki dobiček tako in tako vlagamo v razvoj. Mi si iz firme zelo malo vzamemo zase, saj ne potrebujemo več kot kak drug državljan in si niti nimamo časa privoščiti kaj več. Dobiček vlagamo nazaj v proizvodnjo, kar je veliko večja dodana vrednost tudi za državo. Ne vem, ali bo imela država kaj več od tega, če bo dobiček bolj obdavčen. Bolj koristno je, če več vlagamo in zaposlujemo, saj tako država posredno dobi enako ali še več.
Ob podelitvi gazele ste pustili, da nagrado prevzame vaš sin Simon. Je s tem že določen vaš naslednik v podjetju, v katerem delajo trije sinovi in drugi člani družine?Ne še. Prav zdaj zaključujemo družinsko ustavo in urejamo te stvari tudi s pomočjo pravnikov, da bi bilo čim bolj pošteno in stimulativno za naše ljudi, ni pa še določeno, kdo bo direktor. Še je čas za to. Je pa pomembno, da mlad človek ve, kaj lahko pričakuje.
