Konec avgusta je v zdravstvenem domu (ZD) v Nazarjah iskala pomoč mamica štiriletnega sina, ki ga je med igro v usta pičila ena od žuželk, kasneje je bilo ugotovljeno, da je šlo za pik sršena. Otrok je neutolažljivo jokal in vse bolj zatekal, a medicinska sestra v ambulanti je mamico odslovila z besedami, da naj poišče pomoč v dežurni ambulanti v Gornjem Gradu, ki pa je od Nazarij oddaljena slabih 13 kilometrov oziroma 20 minut. Ni ji preostalo drugega, kot da uboga »nasvet«, otroka pa so od tam z reševalnim vozilom odpeljali na celjsko urgenco, kjer so ga primerno oskrbeli.
V začetku septembra pa se je eden od portalov razpisal o neustrezni obravnavi pacienta, ki naj bi zaradi hudega vnetja ušesa in bolečin iskal pomoč v dežurni ambulanti na soboto dopoldan. Čeprav je bila čakalnica tisti dan prazna, naj pomoči ne bi dobil, pacient pa je po krivici za to obdolžil zdravnika, ki tisti dan sploh ni bil dežuren, pač pa v njegovih prostorih, kot vselej, obratuje le dežurna ambulanta. Pacient naj bi znova iskal pomoč čez nekaj dni v redni ambulanti, a se je vnetje razširilo tudi na bobnič in drugo uho. Za vse pa je okrivil medicinsko sestro, ki naj bi bila do njega žaljiva.
Mediacije in opravičila niso redki
A zanimivo, ne mamica štiriletnika, ki je iskala pomoč zaradi pika žuželke, in ne pacient, ki je iskal pomoč zaradi vnetja ušesa, se zaradi težav, zaradi katerih sta se najprej obrnila na nekatere medije, o svojih težavah nista seznanila nobene od varuhinj pacientovih pravic, ki imata prostore v stavbi Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja v Celju. Kot nam je povedala zastopnica Cvetka Jurak, pri njej ni iskal pomoči ne pacient iz Laškega ne starši štiriletnika iz Nazarij. »Sem pa že imela podoben primer, ko so zaračunali pregled najstnici v nedeljski ambulanti zdravstvenega doma, ker je tožila zaradi bolečin v ušesu. Zdravnica, ki je bila takrat dežurna, je ocenila, da pregled ni bil nujen, čeprav se je kasneje vnetje razširilo in izzvalo močne bolečine. Pacientka je morala iskati pomoč v bolnišnici. Primer smo zaključili v Ljubljani na ministrstvu za zdravje na senatni obravnavi, kjer so razsodili v korist pacientke,« pove Jurakova. In nadaljuje: »Pacienti sami ne morejo vedno oceniti, ali gre za nujno zdravstveno oskrbo ali ne. Še posebej je to težko v primeru otrok, srčnih bolnikov, kronično bolnih in starejših. Zato bi uvedba triaže, kjer bi pacienta pogledali in mu predočili njegovo zdravstveno stanje, ali gre za nujni pregled ali lahko počaka na osebnega zdravnika, gotovo zmanjšala gnečo na urgenci in omogočila hitro obravnavo pacientov, ki resnično potrebujejo nujno medicinsko pomoč,« meni Jurakova.
Nihče se ni obrnil niti na drugo zastopnico Olgo Petrak. »Sem pa letos prvič sodelovala pri razreševanju pritožb za plačilo urgence treh pacientov. Eden se je nanašal na domnevno neustrezen odnos in plačilo storitve, zadeva pa se je zaključila s poravnavo in medsebojnimi opravičili. Drugi primer je bil vezan na alkoholizirano stanje pacienta in plačilo zdravniškega pregleda zaradi akutnega alkoholnega opoja z ukrepi detoksikacije, kar pa so pacienti že dolgo dolžni plačati sami. Tretji primer je še v teku, nanaša pa se na pacientko, ki je iskala pomoč na urgenci zaradi strahu pred infarktom,« nam pove Petrakova.
Pritožbe mimo vodstev ZD
Kot so nam povedali na ministrstvu za zdravje, so za dogodek v ZD Nazarje izvedeli iz medijev in od vodstva terjali pojasnila. »Vodstvo ZD Nazarje nas je obvestilo, da je že bil odrejen interni strokovni nadzor. Dokler ne bomo z njim seznanjeni, zaradi zaščite prizadetih primera ne moremo komentirati,« so pojasnili. Da za zdaj zadeve ne more komentirati, pravi tudi direktorica ZD Nazarje Darja Es. »Mene mamica ni seznanila z dogodkom, niti nisem prejela njene pritožbe,« pravi. Dejansko je v vseh tovrstnih primerih prav, da se pacienti najprej obrnejo na vodstvo ZD, kjer naj bi prišlo do domnevne kršitve. »Pri nas vse težave rešujemo skladno s stroko in zakonodajo, pa seveda pogovorom. Tudi opravičili smo se že, če je bilo to potrebno,« pravi Esova. In tudi v Laškem se pacient ni obrnil na vodstvo ZD, temveč se je o njegovem primeru razpisal spletni portal, ki se razglaša za medij, a so kljub temu zavrnili zahtevek za objavo popravka, ki ga je od njih v skladu z zakonom o medijih terjalo vodstvo ZD z odgovorom, da niso medij, temveč blog. Kot je za Dnevnik pojasnila direktorica ZD Laško Janja Knapič, so se zaradi neupravičenega blatenja imena zdravnika, ki tisti dan sploh ni bil dežuren, njegovo ime in fotografija njegove ambulante pa sta se znašla na spletu, že obrnili na odvetniško družbo Grešak. Ta je po preverjanju pri pristojnih državnih institucijah ugotovila, da spletni portal sploh ni vpisan v razvid medijev, zato so zadevo prijavili Inšpektoratu RS za kulturo in medije. »Dokler je postopek v teku in ker je vanj vpletena fizična oseba, pa o podrobnostih ne želimo govoriti,« pravi Knapičeva.
