Katere so tiste prvine javnega prostora, ki jih potrebujejo otroci in mladi za srečno odraščanje v mestu? Kako omogočiti otrokom, da bodo lahko več časa zunaj? Kaj lahko za razvoj mesta, prijaznega otrokom in mladim, naredijo odločevalci, stroka in kaj lahko prispevajo prebivalci sami? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti na dogodku Otroci živijo mesto, ki so ga v sredo organizirali Društvo Pazi!park in Center urbane kulture Kino Šiška.
Pri urejanju otrokom prijaznih mest se je treba zavedati, da otroci potrebujejo veliko več kot urejena igrišča. Potrebujejo kakovostno javno okolje, kjer se dobro počutijo ljudje vseh generacij, potrebujejo dobro dostopnost, varne poti, senčne prostore, stik za naravo, urejene sanitarije… Mesta vse pogosteje potrebe otrok celovito vključujejo v razvoj skozi različne strategije in stavijo na aktivno vlogo otrok pri oblikovanju okolja, v katerem živijo. Vse druži skupni namen ustvariti sistem, ki bi omogočal, da bi prebivalci več časa preživeli zunaj. Manj individualnega ždenja za računalnikom – več medgeneracijskega druženja, manj sedenja – več gibanja in zdravja, manj zavijanja med štirih stene – več samostojnosti. Varni pločniki, pogoji za različne igre, posedanje in druženje v javnem prostoru so zelo pomembni povsod, tudi v vaseh. Le v tako opremljenih naseljih se lahko vzdržno razvijajo, utrjujejo in stalno pomlajujejo močne in zdrave lokalne skupnosti.
Mesto, ki otroke spodbuja k druženju
Urška Kranjc, soustanoviteljica društva Pazi!park, je dejala: »Otroci v mestih postajajo vse bolj aktualna tema, ki se dotika mnogih področij. V gosto naseljenih in s prometom preobremenjenih mestih otroci izgubljajo priložnosti za varno, nenadzorovano bivanje na prostem, zato so pogosto prikrajšani za igro in druženje, svojo osnovno in bistveno aktivnost. Z dogodkom želimo odpreti polje javne debate in spodbuditi izmenjavo mnenj med različnimi strokami o izzivih odraščanja otrok v mestu v povezavi z načrtovanjem in oblikovanjem premišljenega in kakovostno urejenega javnega prostora ter otroških igrišč.«
Za otroke in za mesto pomembno srečanje, ki je imelo namen prispevati k razvoju mest, prijaznih otrokom in mladim, so sofinancirali Mestna občina Ljubljana in številna podjetja. Organizatorji so želeli opozoriti, da otroci v mestih živijo aktivno, osvetliti, kaj jih spodbuja k druženju in igri v odprtem javnem prostoru, zakaj je mesto, prijazno otrokom, prijazno tudi za odrasle ter katere so tiste prostorske vsebine, ki so ključne za prijetno in zdravo odraščanje.
Dogodek je odprl podžupan Janez Koželj, ki je poudaril, da mora biti sodobni javni prostor uporaben, prijeten, varen, dostopen, vključujoč in spodbujajoč. In da mora biti takšen za otroke vseh starosti. Prireditev je potekala v dveh delih: v prvem delu so terenski ogled po mestu vodili otroci sami, v drugem delu je prvič pri nas potekala razprava strokovnjakov z različnih področij, ki so povezana s tematiko: psihologija, sociologija, pedagogika, krajinska arhitektura in urbanizem.
Otroci so premalo zunaj
Osrednja zvezda dogodka je bil posebni gost Tim Gill, mednarodno priznani britanski avtor številnih publikacij na temo prostorskega načrtovanja za otroke ter svetovalec na področjih politik upravljanja, izobraževanja, vzgoje ter načrtovanja prometa, javnega prostora in urbanizma. Je neodvisni znanstvenik iz Velike Britanije, ki se osredotoča na spreminjajočo se naravo otroške igre in prostega časa ter na razvijajoče se odnose med ljudmi in kraji, kjer živijo. Ukvarja se z javnimi politikami, izobraževanjem, skrbjo za otroke, mobilnostjo, načrtovanjem mest in razvojem igre. Sodeluje z akademiki, strokovnjaki, oblikovalci politik, mediji in širšo javnostjo. V svojem raziskovalnem in svetovalnem delu se že več kot 20 let ukvarja z otroško igro in prostim časom, za njim so številne pomembne vodstvene in svetovalne funkcije ter izdaje publikacij, poljudnih in znanstvenih objav. Tim Gill otroke na globalni ravni izpostavi kot ključne uporabnike in osrednjo temo prihodnosti načrtovanja mest z različnih, ekonomskih, družbenih, prostorskih in drugih vidikov. Predstavil je svoja bogata spoznanja in primere tujih mest, prijaznih otrokom.
Organizatorji posveta so poudarili, da otroci preživijo premalo časa zunaj. Raziskave britanske organizacije National Trust so pokazale, da se otroci v starostni skupini od štiri do 14 let igrajo zunaj na prostem v povprečju le štiri ure na teden, kar je le polovico toliko, kot so preživeli zunaj njihovi starši, ko so bili otroci. V Sloveniji sicer še nimamo izvedene podobne študije, vendar lahko predvidevamo, da bi bili rezultati podobni. Če želimo, da bodo otroci preživeli več časa zunaj, jim moramo ponuditi primerno okolje, ki bo blizu njihovega doma oziroma dobro dostopno, varno in hkrati dovolj zanimivo, da bo otroka spodbudilo k igri.
Otroci se najraje igrajo zunaj. In najraje brez nadzora staršev. Treba jim je dati svobodo in prosto igro, ob kateri so lahko ustvarjalni, ki je poučna, kjer obstajajo omejena tveganja, skozi katera dobivajo spoznanja. Kjer ni tveganja, ni ničesar zanimivega in poučnega. Namen dogodka je bil odpreti polje javne razprave in spodbuditi izmenjavo mnenj o izzivih odraščanja otrok v mestu v povezavi z načrtovanjem in oblikovanjem kakovostno urejenega javnega prostora.
