Notranji ministri držav članic Evropske unije so včeraj odprli vrsto vprašanj o predlogu komisije, da se ustanovijo stalne enote za varovanje zunanje meje EU, ki bi štele 10.000 pripadnikov in bi jih v skrajnem primeru lahko napotili brez soglasja države članice. Prav to slednje je bilo eden večjih kamnov spotike, prav tako pa tudi sredstva za ustanovitev enot ter časovnica, saj naj bi bile vzpostavljene že v roku dveh let.
Napredka na sestanku tokrat niti niso napovedovali, poleg tega se sestanka niso udeležili italijanski notranji minister Matteo Salvini, nemški notranji minister Horst Seehofer, čigar stranka je doma v nezavidljivem položaju pred jutrišnjimi bavarskimi volitvami, in notranji minister Francije, kjer po nepričakovanem odstopu Gerarda Collomba prejšnji teden novega še nimajo.
Skrb za suverenost
Osnovna ideja komisije o 10.000 varuhih meje, kot jim pravijo, je ta, da bi z njihovim varovanjem zunanjih meja članice odpravile nadzor notranjih, ki krni idejo schengna. Ministri so se strinjali, da so takšne enote potrebne, od tu naprej pa je veliko vprašanj in tudi nestrinjanja. Zunanji minister predsedujoče EU Avstrije Herbert Kickl, ki je vodil zasedanje, je dejal, da se vsi strinjajo s potrebo po krepitvi zunanje meje, da pa je še veliko vprašanj, ter posebej izpostavil pomisleke o poseganju v nacionalno suverenost. Njegov luksemburški kolega Jean Asselborn je na drugi strani dejal, da je »zelo razočaran, da imajo države, ki najbolj potrebujejo te varuhe, kot sta Italija in Madžarska, potem težave s suverenostjo«.
Tudi Slovenija z več pomisleki
Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je po poročanju STA poudaril, da Slovenija podpira krepitev zaščite zunanje meje EU in vidi predlog komisije kot pomemben korak. Še zlasti je zadovoljna s krepitvijo mandata agencije za delovanje v tretjih državah, vključno z državami Zahodnega Balkana. Ima pa nekaj pomislekov. Dejal je, da ni kriterijev za določanje števila uslužbencev, ki bi jih posamezna država prispevala v stalno sestavo. Po predlogu komisije bi Slovenija prispevala okoli 200 uslužbencev, česar država po njegovih besedah v tem trenutku ne more zagotoviti, je dejal minister. Podobne težave imajo po njegovih navedbah tudi druge članice. Med pomisleki je naštel še vprašanje izvršnih pooblastil, ki naj bi jih imelo osebje agencije, vprašanje financiranja, usposabljanja, zaposlitev in napotitev ter časovni okvir vzpostavitve enote do leta 2020, ki po slovenski oceni ni realen.
Razprava o tem vprašanju bo še dolga, je dejal. Naslednja priložnost bo srečanje voditeljev držav članic EU prihodnji teden v Bruslju. Prvi dan vrha bo namenjen brexitu, ena od treh glavnih tem drugega dne pa bodo migracije. ba, agencije
