Kakšni so stereotipi in resnice o starejših zaposlenih, kakšne so njihove prednosti in predvsem kaj morajo podjetja storiti za razvoj njihovih kompetenc, je bilo le nekaj vprašanj, o katerih so spregovorili letošnji predavatelji.
»Vsak zaposleni je unikaten, tako kot zvezde na nebu!«
Izr. prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavila različne poglede na to, kdaj sploh smo stari in kdaj se kot stare pojmujejo zaposleni in kdaj delodajalci. »Vsak zaposleni je unikaten, tako kot zvezde na nebu, in vsak ima svoje osebnostne lastnosti, znanja, sposobnosti in izkušnje. Za zaposlene je pomembno, da ves čas zaposlitve pridobivajo nova znanja in izkušnje ter se s tem neprestano razvijajo. Med zaposlenimi so razlike tudi pri tem, kaj jih motivira. Nedavna raziskava je pokazala, da mlajši zaposleni dajejo velik poudarek zunanji motivaciji, kamor spadajo položaj v podjetju, delovno mesto, statusni simboli, izobraževanja, starejši zaposleni pa dajejo večji poudarek notranji motivaciji oziroma avtonomiji na delovnem mestu, vrednotam, ki jih ima delodajalec, in njegovemu ravnanju v dobro podjetja. Zato so starejši zaposleni samoiniciativno pripravljeni narediti nekaj več za podjetje, o sebi menijo, da so zanesljivi, izkušeni, zanesljiveje vedo, kaj so njihove vrednote, zato so tudi bolj umirjeni, stabilni in lojalni.« je še dodala izr. prof. dr. Eva Boštjančič.
Da bi zaposleni ostali v dobri psihofizični kondiciji
Kako v podjetjih že v praksi skrbijo za razvoj in krepitev kompetenc starejših sodelavcev, so na okrogli mizi povedali predstavniki nekaterih slovenskih podjetij, ki jih je povezoval Matic Vošnjak, partner in direktor podjetja Competo.
Samo Roš, član uprave in direktor kadrov v podjetju Lek, je povedal:
»Trudimo se, da starejšim zaposlenim omogočimo prilagoditev njihovih delovnih nalog skladno z njihovimi sposobnostmi. Da bi zaposleni ostali v dobri psihofizični kondiciji, skrbimo tudi z dobro prehrano na delovnem mestu ter z različnimi rekreativnimi in kulturnimi dejavnostmi.«
Nina Potisek, direktorica Procesne podpore in direktorica Ravnanja s človeškimi viri v Petrolu, pa je izpostavila, da v njihovem podjetju veliko pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju, zaposlujejo tako mlade kot tudi starejše z izkušnjami. Ta usmeritev je prinesla dobre rezultate. Dobro deluje tudi mentorski sistem, pri katerem starejši prenašajo znanje in izkušnje mlajšim sodelavcem, kar je močno okrepilo povezanost sodelavcev in odnose v podjetju.
Treba je izkoristiti potencial starejše delovne sile
Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada RS, je predstavila projekt ASI, v katerem je podjetjem na voljo 30 milijonov evrov za razvijanje politike aktivnega staranja zaposlenih, pod kar spadata prilagajanje delovnih mest starejši populaciji in tako imenovano vseživljenjsko učenje oziroma nenehno usposabljanje in izobraževanje za razvoj kariere, kar zahteva nenehne spremembe vsebin delovnih mest.
»Podjetja imajo velike potrebe po kadrih, teh pa je malo. Zato je treba izkoristiti potencial starejše delovne sile. Treba si je prizadevati, da ohranimo starejšo delovno silo aktivno,« je poudarila Kuntarič-Hribarjeva.
Zgledno se je predstavila nekdanja vodja računovodstva v Gostinskem podjetju Trojane Cvetka Stenko, saj tudi po upokojitvi še vedno kot mentorica prostovoljno prenaša svoje znanje na mlajše sodelavce in s svojimi izkušnjami dobro vpliva na sodelavce v podjetju, njej pa daje to veliko osebnega zadovoljstva.
Če bi vedeli, kako se počutijo starejši
Kot posebno presenečenje je ob koncu konference mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A, d. d., ob pomoči Uroša Taljata, vodje izbora Zlata nit, predstavil poseben simulator staranja, ki nas preslika v prihodnost v kožo povprečnega osemdesetletnika in nam omogoča na lastni koži občutiti, kako se bomo počutili v starosti. »Prepogosto ob razpravah o pokojninski reformi govorimo le o številkah, koliko let več bomo morali delati, koliko odstotkov naše plače bo javna pokojnina, pozabimo pa govoriti o tem, kako se bodo ljudje počutili, ko bodo starejši, in kaj in kako bodo lahko delali. Da bi opozorili na ta izziv, vam danes predstavljamo ta posebni simulator staranja, ki ga je razvil nemški inovator in nam omogoča, da starost izkusimo na lastni koži. Šele ko nekaj izkusimo, to tudi bolje razumemo in smo bolj razumevajoči do starejših in njihovih potreb«,je še dodal Vižintin. ea, ap
