Nedavne raziskave, da so na naših cestah smrtno nevarni tovornjaki in njihovi (utrujeno) vozniki, pravzaprav ne bi smele presenetiti nikogar. Ena od ugotovitev nadzora je namreč pokazala, da samo ena tretjina tovornjakarjev, ki vozijo po slovenskih cestah, upošteva obvezne počitke in dovoljen čas vožnje. Posledično se povečuje tudi trend manipuliranja s tahografi, napravami, ki načeloma merijo številne parametre v tovornjaku, a kaj ko omogočajo manipulacije, pri katerih so vozniki vse bolj inovativni. Pa naj gre za uporabo magneta, elektronske naprave ali drugih pogruntavščin. Tako so dosegli, da se, medtem ko tovornjak pelje, v zapisovalno napravo vožnja ne zapiše, na voznikovi kartici pa se beleži počitek.
In zdaj naslednji šok: v letu 2014 so odkrili 49 goljufij s tahografi in zaračunali kršiteljem 1,6 milijona evrov glob. Leto pozneje so odkrili 273 goljufij, leta 2016 že 450 in lani se je število odkritih goljufij povzpelo na 486. Trend je torej očiten, vzroki veliko manj. Največ kršitev so odkrili pri prevoznikih iz drugih držav članic EU, teh je bilo 59 odstotkov, sledijo tuji prevozniki iz tretjih držav (26 odstotkov) in domači prevozniki s sedežem v Sloveniji (15 odstotkov). Žal se nihče ne vpraša, ali pa namerno nočejo o tem na glas govoriti, čemu tak trend. Komentarji pod novicami tega kova so včasih zanimivi, a tudi zadenejo žebljico na glavico. Zakaj je voznik vozil predolgo in preveč? Zakaj tvega, da ga ujamejo z manipuliranim tahografom? Na eni strani zato, ker jih v to silijo delodajalci, na drugi, ker se zavedajo, da je majhna verjetnost, da bi jih odkrili. Ker je Slovenija tudi zavoljo (pre)majhnega nadzora očitno raj za tovornjakarje, saj kontrola in represija na tem področju očitno ne delujeta.
Če dodamo, da so pretežno vozniki z juga ali vzhoda pripravljeni za manj denarja delati neskončno dolgo in prevzeti vsa tveganja, potem je recept za katastrofo pripravljen. Vozniki so namreč lahko tudi v skorajda suženjskem položaju, a kaj ko nimajo druge izbire kot upoštevati delodajalce. Kaznovati torej delodajalca? Mogoče res, a so tudi oni pod pritiskom pravočasnih dobav, torej se »krivda« lahko prenese na naslednjo točko v tej verigi, nato na naslednjo in še naslednjo. Krivi so torej vsi in nihče. A to stanja na naših cestah, ki so posledično vse bolj nevarne, ne spremeni. Zagotovo gre za večplastno težavo. Marsikaj je znano, a se je ne lotevamo pravilno in dovolj učinkovito. Gasilna akcija vsake toliko težave ne bo odpravila, manipulacij pa bo tudi zavoljo premajhnega nadzora vse več. Naslednji dan po akciji je namreč vse po starem in to nas mora skrbeti. Vžigalna vrvica do dinamita še naprej gori.
