Zgodovinska fronta: Zmaga krivice in sleparije nad pravico

Zmaga krivice in sleparije nad pravico na Koroškem

Maribor, 13. oktobra. Ko je zmagala l. 1918. pravica, je zmagala za vse, samo za nas Slovence ni zmagala. Vsi so dobili kar so hoteli, le mi Slovenci smo izgubili še ono bore malo kar smo imeli. Odtrgali so nam kakor premagancem solnčno Primorje, čepravo smo ravno mi Slovenci poleg Čehov največ pripomogli do zmage antante, odtrgali so nam zilsko in kanalsko dolino na Koroškem, odtrgali so nam Radgono in okolico, za Koroško pa so določili plebiscit, ker so vedeli, da nam tudi pri tem na sleparski način uničijo uspeh. Plebiscit za našo prastaro zemljo je bil samo posmeh, bila je navadna ironija. Kajti takoj, ko so uvideli, da bi mi lahko zmagali, so pričeli z vsemi silami delati na to, da nam uspeh preprečijo. Odstranili so demarkacijsko črto, dovolili so vhod divjim volksverovcem, pripravili vse potrebno za usprešen razvoj in procvit nemškega terorja. Hoteli so preprečiti našo zmago in – posrečilo se jim je. Toda kljub vsemu bi bili zmagali, da niso tudi na dan glasovanja samega in pri glasovanju samem sleparili. (…)

Tabor, 14. oktobra 1920

Po plebiscitu.

Na Koroškem smo doživeli hud poraz. Uradne številke o izidu glasovanja, kakor jih poročajo dunajski listi, uničujejo zadnje skrite nade na čudež ob dvanajsti uri in potrjujejo žal le preveč pesimistična poročila zadnjih dni. Večina prebivalstva, čeprav majhna in priborjena z goljufijo in nasiljem, se je izjavila proti nam in za Avstrijo.

Plebiscit smo s tem izgubili. Ne pa še tudi Koroške. Mnogo se je že pisalo o laško-nemških goljufijah, a še vedno prihajajo skoro neverjetna poročila o nemških in italijanskih lumparijah, ki meje že na zločine. Brezdvomno je, da je med avstrijskimi glasovi mnogo tisočev prigoljufanih, na drugi strani pa naših nebroj uničenih. Italijani in Nemci niso sleparili samo pri občinskih komisijah, ampak kakor se vedno bolj kaže, tudi kar na debelo pri okrožnih odborih. (…)

Naši zastopniki pri teh podkomisijah niso bili kos svoji nalogi in se niso znali upreti laškim intrigam ne pri reklamacijah, ne pri glasovanju. (…)

In dokler se to ne reši, mora zasesti naša armada glasovalno ozemlje. Onemogočiti mora, da bi se izdivjala nemška pijanost nad našimi ljudmi, zagotoviti mora tem popolno varnost življenja in imetja. (…)

Jugoslavija, 14. oktobra 1920

Potvorjen plebiscit.

Ni več dvoma, da se je Nemcem posrečilo z goljufijami, pri katerih so jim pomagali Italijani, in s terorjem kakršnega še ne pozna svet, korigirati izid ljudskega glasovanja na Koroškem.

Ko je bila reklamacijska doba že potekla, je Nemcem uspelo s pomočjo italijanskih oficirjev vtihotapiti v glasovalne imenike na tisoče svojih pristašev, ki po predpisih sploh nimajo glasovalne pravice. Še tik pred plebiscitom se je službeno razglašalo, da izkazujejo glasovalni imeniki nekaj nad 34.000 glasovalcev, nemški listi pa sedaj konstatirajo, da je bilo glasovalcev 40.000. Od kod so vzeli teh 6000 glasov?

Slovenski narod, 14. oktobra 1920

Ljubljana za Koroško

Včeraj popoldne ob 2. se je zbralo pred Mestnim domom v Ljubljani okoli 20 tisoč ljudi, da protestirajo proti nemškoitalijanskim sleparijam pri koroškem plebiscitu in da zahtevajo od vlade, naj takoj z oboroženo silo zasede Koroško in tako obvarje naše koroške brate pred nemškimi tolovajstvi. Na shodu je nastopilo več govornikov, ki so ob viharnem pritrjevanju izrekli marsikatero pikro besedo na račun belgrajske vlade, ki v koroškem plebiscitu ni izvršila svoje dolžnosti. (…)

Slovenec, 14. oktobra 1920

Izgubili smo, ker smo sami krivi!

Na Koroškem smo izgubili bitko. Izgubili smo jo zoper vse pričakovanje in radi tega je prišel udarec toliko bolj bolestno. Po nobenem porazu ne smemo izgubiti razuma in poguma. Prvo je, da trezno prevdarimo razloge in vzroke naše nesreče, priznamo, kar smo zakrivili sami, potem pa dvignemo glave. (…)

Imenujejo se različni posebni vzroki poraza. Pravijo, ker se je srbsko vojaštvo v prvih časih zasedbe obnašalo neprimerno. – Oprostite, meni se ta izgovor zdi zelo neroden. Koliko so ropali folksverovci, a vendar niso oplašili nobenega nemškutarja, da ne bi glasoval za Avstrijo! (…)

Poleg krivde naših organizatorjev plebiscita in naše delegacije pada velika krivda na celo naše občinstvo. Od preobrata sem so se delale na Koroškem zaporedoma velike in težke napake, s katerimi smo izpodbijali ljudstvu zaupanje v našo moč in v naše uspehe. Ob preobratu je bilo treba takoj s primerno silo zasesti Celovec in Beljak. (…)

Straža, 15. oktobra 1920