V Ankaro je danes prispela savdska delegacija, ki bo po napovedih iz kabineta turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana sodelovala pri preiskavi izginotja savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, ki je od lani živel v prostovoljnem eksilu v ZDA. Uradni Riad, ki pravi, da je Hašokdži prejšnji teden po obisku savdskega konzulata v Carigradu tega tudi zapustil, je sprva privolil, da turškim preiskovalcem odpre vrata konzulata. Potem pa si je premislil po zanj sporni objavi fotografij in imen petnajsterice domnevnih savdskih likvidatorjev v turških medijih. Da je večja skupina Savdijcev z dvema vladnima letaloma priletela v mesto ob Bosporju po prvem Hašokdžijevem obisku konzulata, ko so mu obljubili dokumente za načrtovano poroko s turško zaročenko, je postalo znano takoj po novinarjevem izginotju. Danes pa je Washington Post kot prvi poročal, da so v rokah turške policije poleg posnetkov zunanjih nadzornih kamer tudi video in avdio zapisi iz notranjosti šestnadstropne diplomatske zgradbe, ki pričajo, da so v njej Hašokdžija mučili in ubili.
Neprijetnosti za trgovce z orožjem
Ameriški časnik se v svojih navedbah sklicuje na vire v ameriški vladi, pri čemer ne razkriva, ali so bile ameriške oblasti z obstojem posnetkov zgolj seznanjene ali pa jih je imel kdo priložnost tudi videti in slišati. Drugi mediji se nagibajo k oceni, da turška stran posnetkov ni predstavila, saj bi s tem razkrila, da ne le nadzoruje diplomatska predstavništva, ampak tudi, kako to počne. Že sama poročila o njihovem domnevnem obstoju pa so lahko izhodišče za širše diplomatske spore, in to ne le med Ankaro in Riadom, zaradi kršitve nedotakljivosti diplomatskih predstavništev.
Washington Post je s sklicevanjem na ameriške obveščevalne vire tudi poročal, da naj bi ti imeli informacije, da je savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman ukazal operacijo ugrabitve Hašokdžija v Turčiji in njegovo premestitev v Savdsko Arabijo, kjer bi ga zaprli zaradi protidržavnega delovanja. Prav za omenjeni časnik in druge medije je namreč Hašokdži kritično pisal o Salmanu in vojni, ki jo je sprožil v Jemnu. Lani se je zaradi bojazni, da bi ga aretirali ali da bi mu oblasti prepovedale potovanja, umaknil v prostovoljni eksil v Washington.
Zaradi navedb o nezaslišanem umoru novinarja se je še okrepil mednarodni pritisk na Riad, v precepu pa so se znašle najtesnejše zaveznice savdskega režima, ki imajo z njim tudi največ (orožarskih) poslov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je »izjemno zaskrbljen« nad usodo Hašokdžija, in zahteval celovito resnico, podobni so odzivi iz Londona in ZDA. Slednje po zaslugi predsednika Donalda Trumpa pošiljajo v javnost dvoumna sporočila. V senatu denimo že govorijo o možnih sankcijah proti Riadu, če bi se izkazalo, da je odgovoren za novinarjevo izginotje, iz Bele hiše pa je prišel glas o pomenu 110 milijard dolarjev vrednega orožarskega posla s Savdsko Arabijo. Se pa zato že opazno manjša napovedana udeležba poslovnežev in novinarjev na skorajšnji Salmanovi konferenci o vlaganjih v Savdsko Arabijo, poimenovani Davos v puščavi.
