V Jugoslaviji je bilo vse slabo: tovarne znanih znamk in njeni uspešni direktorji; vse javno dobro po vrsti: zdravstvo, šolstvo, počitniški domovi… Partizani, osvoboditelji pred okupacijo, so s svojo rdečo zvezdo tako rekoč zločinci. Nekdanja plačilna razmerja, spoštovanje delavcev… zdaj pomenijo nekaj neznanega.

Vse je bilo (in še bo) treba zgraditi na novo. (Samo pomislite, s kakšnimi »ostanki« se srečujemo: Izrojeno pisateljsko društvo skuša degradirati razpis Demokracije za domoljubno slovensko pravljico. Politično se preganja dr. Tadeja Strehovca…) Dobili smo svobodo govora, izražanja. Samo to šteje. Pa svoje elite. Pa moč desnice, ki nas bo ščitila pred begunci, »jugonostalniki ter komunajzarji«. Pa moč Cerkve, ki nas bo naučila življenja brez grešnosti in popeljala v nebesa. In še nekaj najpomembnejšega: svoje prave, edino zaslužne osvoboditelje. Z veliko začetnico. Samo to, kar rečejo oni, je resnica.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v sredo v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe (TO). In če v društvu Moris Kočevska Reka in Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve s Krkovičem na čelu izjavijo, da je poudarjanje kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO nesprejemljivo, je to torej edina resnica. (Kaže, da tudi za govornika predsednika Boruta Pahorja, ki nas je spet »navdušil« s svojim »spravaštvom«.) Ne glede na to, da so bili pripadniki TO Slovenije ves čas isti ljudje in so največ prispevali za obrambo Slovenije. Saj drugih nismo imeli. (TO je bila je ustanovljena leta 1968 kot obramba pred agresorji iz prepričanja, da so ljudje najbolj pripravljeni braniti svoje ozemlje: Slovenci svoje, Bosanci svoje … Zato ni bilo nikoli dileme, da se bodo borili tudi pred notranjim agresorjem – JLA.)

Vidite, sem vam že prej povedala, da ne more biti nobene kontinuitete, čeprav je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič v nagovoru udeležencem proslave zavrnil trditve o dveh teritorialnih obrambah, kajti takšne trditve so po njegovih besedah žalitev vseh, ki so prispevali k obrambi Slovenije: »Nam, spoštovani, ni bilo treba pisati pristopnih izjav za prehod iz ene teritorialne obrambe v drugo.« Kaj pa mislite vi? Se strinjate, da nas nekateri kar naprej delijo in predalčkajo samo zaradi lastne moči in pomembnosti?

Polona Jamnik, Bled