Britanska premierka Theresa May ima za seboj še en izgubljen besedni dvoboj z vodjo laburistične opozicije Jeremyjem Corbynom, ki jo je v parlamentu vrtel na žerjavici vprašanj o njeni trditvi na nedavnem kongresu konservativcev, da je varčevalne politike vlade konec. Posredno je priznala, da se bo to morda zgodilo prihodnje leto, vendar šele potem, ko bo Britanija zapustila EU – če se brexit ne bo »sfižil«. Med sredinim parlamentarnim ritualom z naslovom Vprašanja za premierko se je Mayeva s poslanci soočila prvič po vrhu EU v Salzburgu, na katerem so soglasno zavrnili njene brexitske predloge, znane kot načrt chequers. Zatrdila jim je lahko samo to, da se trudi za »najboljši možen sporazum«, kar ni isto kot načrt chequers, po katerem bi bila Britanija po mnenju kritikov napol v EU, napol pa zunaj EU.
Med Brusljem in Londonom je te dni zelo gost brexitski promet, vendar ne ena na druga stran, ki se v javnosti oklepata svojih stališč, ne ponujata nič novega. Novosti ni ponudil niti včerajšnji govor pogajalca EU za brexit Michela Barnierja, ki pa je optimistično dejal, da bi preboj v pogajanjih lahko dosegli do srečanja voditeljev članic EU prihodnji teden. Mislil je predvsem na najtežje nerešeno vprašanje načina nadzora blaga, ki bo prečkalo kopensko mejo Irske in Britanije, ki bo poslej zunanja meja EU. Obstaja veliko idej, kako zagotoviti, da bo nadzora na sami meji čim manj, a kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel, je »hudič v podrobnostih«.
Glasovanje za odhod iz EU je poslanska dolžnost?
Mayeva je poslancem posredno priznala, da jo skrbi, kako bo večino od njih prepričala, naj glasujejo za sporazum z EU, ko in če ga bo v Bruslju kdaj dosegla. »Ko se vrnemo s sporazumom, upam, da bomo vsi v poslanski zbornici postavili nacionalni interes na prvo mesto,« je dejala. Bolj pomembno kot dober brexitski sporazum je po njenem mnenju spoštovanje volje ljudstva: ker so se Britanci odločili za odhod, je dolžnost poslancev, da ga tudi zagotovijo.
Toda volja ljudstva se je spremenila. Večina Britancev zdaj želi ostati v EU. Tehtnica se je nagnila na stran zagovornikov nadaljevanja članstva sredi lanskega leta in se od takrat ni premaknila. 57 od 60 letošnjih javnomnenjskih raziskav je pokazalo, da si večina ne želi oditi. Zdaj je 54 odstotkov vprašanih za nadaljevanje članstva v EU, njihovo število pa se še veča, posebno zaradi laburističnih volilcev, ki so si premislili. Zato se zdi verjetnost, da bo Mayeva dobila poslansko zeleno luč za kakršen koli sporazum z EU, izjemno majhna.
Še manj verjetno pa je, da jo bo dobila za odhod iz EU brez sporazuma, kar je sicer največja želja trdih brexitirjev. V tem primeru bi morali o brexitu spet odločati volilci na novem referendumu ali posredno na novih predčasnih volitvah, ki bi jih Mayeva ali njen naslednik (če bi jo brexitska zmešnjava vrgla iz premierskega sedla) morala razpisati.
