Danes bo potekal že peti regijski izbor od skupno šestih v sklopu projekta Gazela 2018. Dala ga bo gorenjska regija, kamor sta v preteklosti odšli dve zlati gazeli – leta 2013 se je z laskavim nazivom ovenčalo škofjeloško podjetje Knauf Insulation, leta 2016 pa podjetje Nice Label – Euro Plus iz Šenčurja, ki je bilo leto pred tem in leta 2005 prepoznano kot srebrna gazela.
Lani je bilo za gorenjsko regijsko gazelo izbrano podjetje 3fs, v blejskem hotelu Rikli Balance pa bodo danes med nominiranci – Logar trade iz Šenčurja, Mebor iz Železnikov, Mlino turizem z Bleda – izbirali njegovega naslednika.
Širše družbeno poslanstvo
»Gazela je iz kakovostnega raziskovalnega projekta, ki vsako leto izpostavlja najboljša hitrorastoča podjetja, prerasla v širše gibanje, ki spodbuja dinamično rast ob hkratni odgovornosti do širšega okolja. Gazele kot podjetja imajo poleg nadaljnje uspešne rasti tudi širše družbeno poslanstvo, in sicer z deljenjem dobrih praks, mreženjem z drugimi podjetji ter vključevanjem v različne razvojne pobude na državni ravni pripomoči k razvoju slovenskega gospodarskega razvoja,« o gazeli razmišlja Matej Košmrlj, direktor podjetja NiceLabel – Euro Plus. Dodaja, da so bile obe srebrni in zlata gazela veliko priznanje in motivacija za zaposlene v Sloveniji in tudi vseh drugih družbah skupine NiceLabel po svetu.
Po prejetju gazel so postali prepoznavnejši v slovenski poslovni skupnosti in tudi v lokalnem okolju, povečalo se je število ponudb za zaposlitev oziroma druge oblike sodelovanja. Poleg tega, še dodaja direktor zlate gazele, gazela pomeni dodaten vir kredibilnosti, ki je pomembna zlasti pri sklepanju poslov z novimi poslovnimi partnerji. Z vidika pospeševanje rasti in dviga družbene blaginje pa je, kot še pravi Košmrlj, projekt Gazela predvsem zgled, navdih in dokaz, da se zmoremo iz male Slovenije prebiti v svet, praktično kamor koli, tudi v sam svetovni vrh. »Gazele širijo zavest, da lahko tudi najperspektivnejšim kadrom ponudimo prave izzive v Sloveniji, in spodbujajo mlade k podjetništvu, ki je gonilo slovenskega gospodarskega razvoja.«
Previsoke obdavčitve spodkopavajo konkurenčnost
Iztok Lesjak, nekdanji direktor Tehnološkega parka Ljubljana, pravi, da je izbor Gazela vsekakor odličen kazalnik, kako naša podjetja rastejo, katera so napredna področja in kaj se da doseči. Hkrati so gazele, še dodaja, ogledalo in zgled drugim podjetjem, izbor pa je zagotovo postavljanje vrednost ter priznanje in zahvala skupnosti za odlično opravljeno delo v daljšem obdobju. »Mlada podjetja, predvsem v skupnosti začetnikov, potrebujejo mentorje, vzornike, saj je njihova rast predvsem odvisna od hitrosti odzivanja na tržne priložnosti, kar pa gazele zgledno izkoriščajo.«
A kot opozarja Tomaž Lanišek, direktor podjetja Knauf Insulation, zlate gazele leta 2013, država s previsokimi obdavčitvami spodkopava konkurenčnost gazel. »Na področju tržne konkurenčnosti nas kot državo še vedno tarejo previsoki stroški delovne sile in podjetništva davčna zakonodaja. Na obeh področjih smo izjemno nekonkurenčni v primerjavi z drugimi evropskimi državami, saj je naša delovna sila v povprečju dvakrat bolj obdavčena kot v drugih državah, prav tako je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami bistveno bolj obdavčen dobiček podjetja. Država pa tudi ne kaže naklonjenosti razvojnim investicijam,« pravi Lanišek in dodaja, da jih vse našteto pri lastnikih postavlja v slabši položaj, ko odločajo o tem, kam bodo investirali, da si zagotovijo dolgoročno konkurenčnost in stabilnost.
