Ob regionalni cesti Novo mesto–Mirna Peč, v romskem naselju Brezje, je na zemljišču tik za propadajočim avtobusnim postajališčem bager nalagal mokro zemljo na tovornjake. Nekaj korakov naprej je peščica delavcev pripravljala ploščad za postavitev večnamenskega objekta za romske otroke. Med delavci sta bila tudi Stojan Kovačič in Beno Brajdič iz Brezja, ki opravljata lažja gradbena dela. »Imam tudi nalogo, da malo popazim, kaj se dogaja okoli gradbišča. Pa koordiniram kakšno stvar med delavci in občino,« pove Brajdič. Spremljal je tudi parcelacijo v Žabjaku, ki se končuje. »Romom sem kakšno stvar razložil, če je bilo treba. Zdaj že vedo, kaj se dogaja, in so se tudi strinjali s parcelacijo. Vedo, da je nujno potrebna za ureditev naselja.«
Glavni namen parcelacije je zamejiti naselje in s tem preprečiti nadaljnje priseljevanje. Odločbo geodetske uprave na občini pričakujejo do konca leta. »S tem bodo vzpostavljeni tudi tehnični pogoji za prenose zemljišč,« dodajajo. Ključni prostorski akt za urejanje naselja je občina sprejela julija letos. V načrtu je ureditev povezanega naselja Žabjak-Brezje, z vso potrebno komunalno in drugo infrastrukturo, razširitev že načrtovane gospodarske cone na območje opuščene vojaške rabe, občina bo uredila tudi sistem zelenih površin.
Dnevni center do konca oktobra
Prav tako gre v temeljito prenovo tamkajšnji odsek državne ceste. Obnova je ocenjena na 1,5 do dva milijona evrov. »Dobili bomo rekonstruirano cesto z večnamensko potjo, predvsem pa varnejšo državno cesto, na kateri bosta v naselje Žabjak le dva priključka, medtem ko jih je bilo doslej vsaj pet ali šest,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni. Pomemben del urejanja naselja je tudi postavitev večnamenskega dnevnega centra za otroke, ki naj bi ga postavili do konca oktobra. »Danes od okoli sto otrok iz Brezja in Žabjaka, ki hodijo v šolo, lahko popoldne delavnice v vrtcu obiskuje le 40 otrok, saj več prostora ni. Je pa izobrazba eden bistvenih pogojev, da bomo lahko nekoč govorili o drugačni situaciji.«
Po besedah Francija Keka, ki je pred dobrima dvema letoma prevzel koordinacijo med lokalno skupnostjo in državo pri urejanju romske problematike, se nekoč splošno stališče okoliškega prebivalstva, češ odselite jih kamor koli, in hkrati Romov v smislu 'dajte nam elektriko in vodo, živeli pa bomo od socialne pomoči', spreminja. »Okoliški prebivalci zdaj vedo, da je treba urediti stvari tukaj, kjer Romi so. Romi pa se vse bolj zavedajo, da če ne bodo sami nekaj naredili in prispevali, tudi dobili ne bodo ničesar in se njihov standard ne bo izboljšal.«
Več kot trideset let se ni nič premaknilo
Občina je zadnje konkretne premike naredila leta 1984 s sprejetjem prostorskega načrta za ureditev naselja. Takrat so v Brezju s skupnimi močmi postavili nekaj zidanih hiš, ki pa so še danes neometane. »Od takrat so se župani zadovoljili s sprotnim reševanjem nastalih težav ter svojo dejavnost na tem področju prilagajali pridobivanju volilnih glasov,« pravi Kek. Razmere so se iz leta v leto slabšale.
Sedanja občinska oblast pa je, kot pravi Kek, vendarle začela premikati stvari. »Urejanje komunalne infrastrukture je velika stvar, za katero smo se leto dni dogovarjali z različnimi ministrstvi in končno prišli do dogovora.« Vlada je lani sprejela sklep, da bo v treh letih prispevala 3,1 milijona evrov, pol milijona pa občina. Niso pa še bila prenesena zemljišča z ministrstva za obrambo na občino. Na ministrstvu, ki je lastnik okoli 80 odstotkov zemljišč, kjer leži Žabjak, so že večkrat pojasnili, da do prenosa nimajo zadržkov, da pa čakajo na spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta.
Ministrstvo bo moralo samo urejati lastniška razmerja
Od julija letos je torej ta ovira odstranjena. Na občini pravijo, da bodo zaprosili zgolj za prenos tistih zemljišč, na katerih je predvidena gradnja javne infrastrukture oziroma javnih površin. »Na zemljiščih, na katerih imajo Romi stavbe, bo moralo ministrstvo samo urejati lastniška razmerja. Občina po veljavni zakonodaji sme pridobivati samo zemljišča, ki jih uporablja za opravljanje svojih nalog.«
Nekatera zemljišča bodo Romi lahko odkupili, večji del pa bo namenjen najemu, pravi Kek. Ob tem poudarja, da bodo morali Romi seveda plačati tudi vodovodni in elektro priklop, večinoma z odtegovanjem od socialnih transferjev. »Zdaj je njihova odločitev, ali bodo plačevali elektriko po dejanski porabi ali pa bodo še naprej plačevali od dvesto do petsto evrov na mesec, kot jo plačujejo zdaj, ko jo dobivajo na črno iz sosednjega naselja Brezje po kablih, ki nemarno visijo nad barakami. »Ta napeljava je pred leti že terjala življenje otroka,« opozarja. »Prostorska ureditev vsega seveda ne bo rešila, toda brez nje bo le še slabše. In to za vse. Okoličani bodo mirneje živeli šele takrat, ko bo življenjski standard Romov čim bolj podoben njihovemu,« dodaja Kek.
