V torek zvečer je parlamentarni urad za proračun, ki ima nalogo preveriti, ali so vladni načrti izdatkov in prihodkov v skladu z EU omejitvami, zavrnil napovedi, na katerih temelji predvideni italijanski proračun za leto 2019. Neodvisno telo je bilo ustanovljeno leta 2014 kot poskus krepitve transparentnosti in zaupanja v javne finance.
Vlada je pri pripravi proračuna upoštevala napoved 1,5-odstotne gospodarske rasti, medtem ko urad računa na krepitev med 1,1 in 1,3 odstotka, Mednarodni denarni sklad pa zgolj na enoodstotno. Počasnejša rast pomeni manj prihodkov za vlado, kar pomeni višji javnofinančni primanjkljaj, to pa skrbi Bruselj.
Tria je danes poslancem sicer zatrdil, da urad za proračun ni uporabil pravih podatkov. Vztrajal je pri vladni napovedi.
Da se proračun ne bo spremenil, je poudaril tudi voditelj koalicijske Lige in italijanski notranji minister Matteo Salvini. »Ne bomo se obrnili in šli nazaj, ker je to proračun, ki pomaga državi. Pika,« je dejal.
Zaskrbljena tudi centralna banka in računsko sodišče
Italijanska vlada za naslednje leto načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Bruselj na drugi strani od močno zadolžene Italije z javnim dolgom v višini 130 odstotkov BDP pričakuje močnejše zategovanje pasu.
Zaskrbljenost zaradi vladnih načrtov sta izrazila tudi italijanska centralna banka in računsko sodišče.
Vlagatelji medtem izgubljajo zaupanje v Italijo. Država je danes izdala enoletne zakladne menice v vrednosti šest milijard evrov, pri čemer je morala pristati na 0,949-odstotno zahtevano donosnost. To je najvišja raven v zadnjih petih letih in enkrat višje od zahtevane donosnosti pred mesecem dni.
Medtem se je razlika med zahtevano donosnostjo na italijanske in nemške 10-letne državne obveznice, ki veljajo za referenčne v območju z evrom, danes povzpela čez psihološko pomembno mejo treh odstotkov.
