Dodik je za ruski časnik ocenil, da ni nič spornega v ruski zasedbi Krima. »Nameravam sprožiti pobudo na ravni BiH, da bo Krim priznala kot del Rusije,« je izjavil Dodik, ki je trenutno še predsednik srbske entitete Republike srbske.
Kot je dodal, so »dogodki na Krimu potekali v demokratičnem vzdušju za razliko od odcepitve Kosova od Srbije«. »Priključitev polotoka Rusiji je posledica legitimnega referenduma, ki je bil v skladu z ustanovno listino ZN. To je bil demokratičen proces, med katerim so prebivalci polotoka izrazili svoja stališča. Poleg tega je bil Krim tudi zgodovinsko sestavni del Rusije,« je Dodikovo izjavo povzel sarajevski časnik Oslobođenje.
Napovedal je, da bo kot član predsedstva BiH čim prej, ko bo mogoče, obiskal Krim, čeprav BiH, tako kot večji del mednarodne skupnosti, ne priznava ruske priključitve tega ukrajinskega ozemlja marca 2014. Zaradi ogrožanja ozemeljske celovitosti Ukrajine je Rusija deležna tudi mednarodnih sankcij.
Izjave lahko škodijo odnosu med BiH in Ukrajino
Veleposlaništvo Ukrajine v Sarajevu je v sporočilu za javnost ocenilo, da so izjave novoizvoljenega člana predsedstva BiH sovražne. Opozorili so, da lahko tovrstne izjave škodijo prijateljskim odnosom med BiH in Ukrajino.
Kot popolnoma nesprejemljive so označili Dodikove ocene, da je bil referendum na Krimu »legitimen in demokratičen«. Spomnili so, da je bil referendum posledica vojaške agresije Rusije na ukrajinsko ozemlje. »Kakršnakoli podpora kršitvi mednarodnega prava, agresiji in separatizmu lahko močno negativno vpliva na mir in stabilnost na Balkanu,« so še opozorili ukrajinski diplomati v Sarajevu.
Dodik, ki je znan po tesnih vezeh z Moskvo in večkratnih srečanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je za torkovo izdajo Izvestije tudi dejal, da ne bo podprl morebitnega članstva BiH v zvezi Nato.
Tričlansko predsedstvo BiH sicer odločitve sprejema na podlagi soglasja vseh treh članov.
