O malokaterem žgočem problemu govorijo britanski politiki tako veliko – sploh pred volitvami – kot o problemu brezdomcev, ki pa se iz leta v leto le povečuje, čeprav obljubljajo, da ga bodo rešili. Zdaj pa je dosežen nov sramotni rekord v državi s petim do šestim največjim gospodarstvom na svetu: od lanskega prvega oktobra do letošnjega zadnjega septembra je umrlo najmanj 449 brezdomcev.
Dobrodelne organizacije, ki jim pomagajo, pravijo, da so njihove smrti, ki jih označujejo za narodno sramoto, popolnoma neodpustljive. Umirali so na pločnikih, pred vhodi velikih trgovin in v podhodih, kjer so prenočevali pod streho. Umirali so v začasnih nastanitvah in v šotorih v primestnih gozdovih, kjer so nekatere našli mesece po smrti, tako da so za identifikacijo potrebovali pomoč forenzikov.
Najbolj je krivo vladno varčevanje
Razlogov za naraščanje smrti brezdomcev je več. Na prvem mestu je varčevalna politika konservativne vlade, sprejeta leta 2010, ki je najbolj oklestila vse vrste socialne pomoči. Ko je premierka Theresa May na nedavnem kongresu vladajočih konservativcev trdila, da je varčevalne politike konec, je bil odziv le spogledovanje, saj o koncu vladnega zategovanja pasu ni ne duha ne sluha. Na drugem mestu med razlogi so vse dražje najemnine, zaradi katerih je na Otoku, posebej v Londonu, vse več ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti najema, kaj šele nakupa doma. Na tretjem mestu je kronično pomanjkanje socialnih stanovanj. To je posledica zidanja predvsem dragih razkošnih hiš za domače in tuje bogataše. Ti naj bi zdaj panično razmišljali o prodaji svojih nepremičnin deloma zaradi brexita, še bolj pa zaradi velike verjetnosti, da bo naslednji premier levičarski vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki je letos obljubil, da bi bila rešitev sramotnega problema brezdomcev prvo, kar bi naredila njegova vlada.
Kako bi to naredila? Zelo radikalno. Po vsej državi bi kupila 8000 objektov, kjer bi lahko za silo nastanili brezdomce. Corbyn je spomnil tudi na to, kar mnogi, posebno konservativna vlada, radi pozabljajo: brezdomci so v začaranem krogu tudi zato, ker nimajo stalnega naslova, brez katerega ne morejo dobiti ne socialne pomoči ne dela.
Umrli so bili stari od 18 do 94 let
Podatke o številu umrlih brezdomcev v zadnjih dvanajstih mesecih je zbrala neodvisna medijska organizacija Biro za preiskovalno novinarstvo, katere cilj je izstavljanje računov oblastnikom za vse njihovo početje. Avtorji preiskave o smrti brezdomcev pravijo, da so jih v zadnjih dvanajstih mesecih razkrili 449, kar je več kot en umrli na dan, pri čemer dodajajo, da jih je bilo verjetno precej več, ker nobena uradna organizacija ni pristojna za »štetje umrlih brezdomcev«. Zato je ta sramota še toliko večja. Prejšnja preiskava te vrste, ki jo je izvedel dnevnik Guardian, je pokazala, da so lokalne oblasti zabeležile 230 smrti brezdomcev v Britaniji od leta 2013 do leta 2017.
Preiskava Biroja je tudi pokazala, da je bilo 69 odstotkov umrlih brezdomcev moških, 21 odstotkov žensk, za ostalih deset odstotkov pa ne vedo niti spola. Med vzroki za smrti so mraz, bolezni, mamila, samomori, nasilje in umori. Umrli so bili stari od 18 do 94 let. Povprečna starost moških je bila 49, žensk pa 53 let. Med umrlimi brezdomci so bili nekdanji poklicni vojak, profesor astrofizike, potujoči glasbenik in prodajalec časopisa Big Issue, katerega dobiček je namenjen brezdomcem.
Brutalen odnos države in družbe
Dobrodelna organizacija Crisis (Kriza) ocenjuje, da so to pošastni podatki in dokaz brutalnega odnosa države in družbe do brezdomcev, ki umirajo ne le neopaženi, ampak celo neprešteti. Zgodbe številnih preživelih brezdomcev, ki jih je zdaj 134 odstotkov več kot konec leta 2016, pa kažejo, da se lahko v njihovi koži v Britaniji znajde marsikdo od tistih, ki danes mislijo, da se mu to nikoli ne more zgoditi.
