Ankete pred kongresnimi volitvami, ki bodo 6. novembra, kažejo, da se je zaradi dogajanj okrog Kavanaugha zganila tudi desna volilna baza in Trump bo, kot kaže, zadevo peljal vse do volitev.
»Plačani protestniki so sedaj RES pripravljeni protestirati, ker niso dobili svojih čekov - z drugimi besedami, niso bili plačani? Kričači v kongresu in zunaj so bili preveč očitni - manj profesionalni, kot so pričakovali tisti, ki so plačevali (ali niso plačevali) računov!«, je tvitnil Trump.
Nekateri protestniki v kongresu in pred vrhovnim sodiščem so bili resnično dobro organizirani s transparenti in oblačili, vendar pa je večina žensk po lastnih besedah prišla protestirat spontano.
Nekatere zaradi lastnih izkušenj s spolnimi napadi, druge zaradi popularnosti gibanja »Jaz tudi«, tretje zaradi tega, ker jim je dovolj tega, da jih nihče ne posluša. Trump doslej svojih trditev o plačancih sicer ni podkrepil z nobenim dokazom.
Najprej je bila očitna le energija na levi strani političnega prostora ZDA, in sicer tako na protestih v Washingtonu kot drugje po ZDA, vendar pa protesti nikoli niso prerasli v nekaj res množičnega, kot na primer proti vojni v Iraku in lani po Trumpovi inavguraciji.
Prepiri glede Kavanaugha republikancem koristili
Republikanci, ki so se soočali s pomanjkanjem volje za volilno udeležbo njihove baze, so v anketah opazili, da jim prepiri okrog Kavanaugha glede tega koristijo in Trump je začel napadati Kavanaughovo tožnico Christine Blasey Ford ter označevati ženske, ki so protestirale, za plačanke liberalnega donatorja Georga Sorosa in podobnih.
Vodja senatne večine Mitch McConnell je skupaj s Trumpom protestnice začel označevati kot nevljudno »levo drhal«, ki prinaša anarhijo, Trump pa je celo dejal, da bodo ZDA z njimi postale take kot Venezuela.
Analitiki ocenjujejo, da je potrjevanje Kavanaugha povečalo možnosti republikancev, da ohranijo večino v senatu, čeprav pa naj bi se obenem zmanjšale njihove možnosti, da ohranijo večino v predstavniškem domu.
Prevzem večine v enem od obeh domov ameriškega kongresa bi demokratom omogočil, da zagrenijo zadnji dve leti Trumpovega mandata do predsedniških volitev 2020, obenem pa bi Trumpu in republikancem omogočil imenovanje še enega sodnika na vrhovno sodišče.
S tem bi se konservativna večina na sodišču utrdila, saj sta po starosti najbližje koncu svoje kariere liberalna sodnika Ruth Bader Ginsburg, ki ima 85 let in Stephen Breyer, ki je star 80 let. Najmlajša na sodišču sta oba "Trumpova" sodnika Neil Gorsuch (51 let) in Kavanaugh (53 let).
Vrhovno sodišče bo glede na sedanjo sestavo po ocenah analitikov verjetno nekaj desetletij branik konservativne Amerike, ki gre skozi velike demografske spremembe.
