Tomija Janežiča na odru kakšnega slovenskega institucionalnega gledališča ni bilo skoraj desetletje. Po odmevnih uprizoritvah v Novem Sadu, Sankt Peterburgu, Trondheimu, kjer je režiral Čehova, Frankla, Brechta, Jarryja, Loeja, je v Slovenskem mladinskem gledališču sprožil kolektivni kreativni proces, ki je trajal leto in pol, za izhodišče pa je imel mit Don Juana. Vzporedno, a vseeno ločeno od delavnic, na katerih so ustvarjalci predstave razvijali gradivo in pripravljali prizore, je Simona Semenič pisala besedilo. V njem mesto mitskega zapeljivca zavzame Janez, glavna pripove

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.