Kritika predstave Simone Semenič - še ni naslova: Naj še traja!

Ob vseh dimenzijah, ki oblikujejo predstavo še ni naslova, jo ključno zaznamuje trajanje. S tem ne mislim le na deseturno dolžino uprizoritve v režiji Tomija Janežiča , temveč tudi raztegnjenost kreativnega procesa in različne (minljive in neminljive) časovnosti, ki jih vsebujeta besedilo Simone Semenič in igralski ansambel. Drama še ni naslova prelamlja z (repertoarnim) gledališčem ustaljenosti in samoumevnosti procedur, postopkov, ki ne le spremljajo, temveč sestavljajo in določajo nastanek ter življenje gledališke predstave. Gledališki mehanizem spreminja v organizem, v katerem ni pomembno samo to, kako nekaj deluje (in ali sploh deluje), ampak to, kako živi.