V UKC Ljubljana kar ne zmanjka vrhunskih dosežkov: po tem ko so pulmologi in abdominalni kirurgi nedavno opravili prvo presaditev pljuč pri nas, so estetski in makrofacialni kirurgi prestavili nov mejnik v medicini v svetovnem merilu, saj so pacientki z inovativno tehniko rekonstruirali nos.
Mlajša ženska je nos v celoti izgubila ob zdravljenju maligne bolezni. Naredili so ji sicer plastično protezo, s katero je lahko prekrivala defekt, a je bila ta zelo nepraktična. Velike so bile tudi psihološke posledice življenja s spremenjeno podobo.. Kot je povedala v videu, ki so ga na Kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo UKC Ljubljana posneli ob njenem zdravljenju, je začela na spletu raziskovati, kakšne so njene možnosti: ugotovila je, da gredo v svetu zdravljenja predvsem v smeri presaditve obraza umrlega darovalca, kar pa pri njej ne bi prišlo v poštev. Po presaditvi bi namreč jemati zdravila proti zavrnitvi organa, ki bi lahko povzročila ponovitev maligne bolezni. Nato se je obrnila na prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika plastične, rekonstrukcije in estetske kirurgije v UKC Ljubljana. Predstavil ji je možnost rekonstrukcije nosu in še, da je taka operacija zelo zahtevna, možni so številni zapleti, končni rezultat pa nepredvidljiv. »Rekel pa je tudi, da bi se on tega lotil,« je povedala pacientka.
Združili vrsto znanj
Rekonstrukcija nosu je eden najzahtevnejših rekonstrukcijskih posegov, je povedal Ahčan, saj morajo zagotoviti čvrst skelet in tanka mehka tkiva, ožiljeno kost, oživčeno kožo, trajni rezultat, funkcijo nosu in lep estetski videz. Skupaj z maksilofacialnimi kirurgi so naredili virtualni načrt operacije, podjetje Audax pa je izdelalo tri dimenzionalni model defekta obraza, modele za rekonstrukcije kosti in kalup, ki je služil kot model za oblikovanje nosu. Nos so najprej oblikovali iz kože, kosti, žil in živcev na pacientkini podlakti. Čez mesec dni so ga iz podlakti z mikrokirurško tehniko prestavili na obraz. Po teh večjih operacijah so opravili še dva manjša korektivna posega. Po šestih mesech je rezultat odličen.
»Dobili smo nos, ki je dolgoročno stabilen, ima dihalno pot, kostno hrustančno strukturo in kožo, ki je identična koži obraza, saj smo za prekrivanje uporabili kožo iz čela,« je povedal maksilofacialni kirurg prim. Vojko Didanovič, ki je skupaj z Ahčanom izvedel operacijo. Pri operaciji so združili 2500 let znanja rekonstrukcije nosu: tako so že Indijci pred 2500 leti znali rekonstruirati nos s prenosom čelnega režnja, takrat seveda brez anestezije. Za dolgotrajni uspeh, funkcijo nosu in estetiko pa so potrebni sodobni pristopi, kot so mikrokirurška tehnika, virtualno načrtovanje operacije in drugo.
V svetu so rekonstrukcije nosu zelo redke, še posebej nosu v celoti, je povedal Ahčan. Večinoma se tega kirurgi lotevajo tako, da vzamejo mehko tkivo z roke, rebro, ki ga oblikujejo v kost, to kepo presadijo na obraz in jo nato v več posegih preoblikujejo v nos. Inovacija ljubljanskih kirurgov je v tem, da so nos v kalupu oblikovali že na roki in ga, v celoti ožiljenega, oživčenega in s kostjo, prenesli na obraz. Potrebnih je bilo manj posegov in krajša hospitalizacija.
Na podobno operacijo se že pripravlja nova pacientka. Predvidevajo, da je v Sloveniji približno 20 bolnikov, ki so nos izgubili zaradi malignih bolezni, poškodb ali vnetij in bi jim lahko pomagali z rekonstrukcijo nosu. Vsi tega posega morda ne bodo želeli, a jim je treba ponuditi to možnost zdravljenja, je povedal Ahčan. Paciente vabi, da se oglasijo na posvet.
