Po zahodnjaškem vzorcu nas čakajo mogočno zasebno zdravstvo in državne hiralnice, piše Aleksander Lucu v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Dr. Samo Fakin je dolga leta poletni dopust preživljal v kampu Šimuni na otoku Pagu, ki je bil v solastništvu Celjana, žal pokojnega Romana Šumaka, sicer lastnika podjetja Moliere, ki je bil eden od pomembnih dobaviteljev medicinske opreme in sanitetnega materiala celjski bolnišnici, v kateri je bil direktor sedanji minister. Podjetje Moliere je imelo tudi skoraj monopol pri uničevanju nevarnih medicinskih odpadkov, kar je za vse bolnišnice zelo velik strošek. Za Šumakom je na Pagu blizu kampa ostala prijetna mediteranska vila, za Fakinom pa v celjski bolnišnici nič kaj prijetni spomini.
Fakin, doma iz Trbovelj (tudi žena Cvetka Skušek Fakin je zdravnica, ginekologinja in porodničarka), je že v mladosti vedel, kam se po političnem vetru obrniti, zato je svoje medicinsko znanje dal na voljo tudi Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in skrbel za zdravje mladih brigadirjev, ko so udarniško gradili ceste na nekdaj nepojmljivo zaostalem Kozjanskem.
Takrat je bil že visoko v mladinski organizaciji tudi mladi partijski up Borut Miklavčič. Svoje politično prepričanje je utrjeval (uril se je tudi z igranjem hokeja) ob Janezu Zemljariču, ko sta skupaj nadzorovala gradnjo takrat v Evropi supermodernega Univerzitetnega kličnega centra v Ljubljani. Samo medklic: leta 1986 je izšla drobna knjižica z naslovom UKC, njegov nastanek in razvoj. Zanimivo, da kar nekaj podjetij in imen iz knjižice še vedno vedri ob UKC.
Borut Miklavčič se je izkusil tudi v diplomaciji, saj je bil jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, kjer je bilo prav takrat najbolj živahno slovensko finančno poslovanje, da se je izognilo Beogradu. Miklavčič se je ukvarjal tudi z električno energijo, toda neprestano ga je vleklo k prvi ljubezni zdravstvu in še posebno v bližino UKC. Vedno je znal modro svetovati, kje se dobi, kar zdravstvene ustanove potrebujejo, vedno je bil pri roki, če ne on, so priskočili na pomoč prijatelji, prav tako izvedenci v medicinsko-trgovski stroki. Leta 2008 je predsednik vlade Borut Pahor moral brez prigovora za ministra za zdravje imenovati Boruta Miklavčiča. Bil je dokaj všečen minister, ki je tako kot Fakin ljubil Dalmacijo, vendar ne v kampu, pač pa s svoje dragocene jahte. In ena prvih odločitev Pahorjevega ministra za zdravje je bila postavitev prijatelja Sama Fakina za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je glavni finančni motor slovenskega zdravja. Po polomu Pahorjeve vlade in odhodu Boruta Miklavčiča v zdravstveno ilegalo se je Fakin sam boril za svoj položaj in doživel popolno odklonitev, ko si je želel, da bi kar naprej in še vodil ZZZS.
Slovensko gnezdo trgovine z mamili
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se Slovenija in Hrvaška spreminjata v bazo trgovanja z drogo, kaj bi lahko moški storili, da bi zmanjšali tveganje raka, zaradi česa je šla Melania Trump na turnejo po Afriki, kako so tekmovali v dajanju prve pomoči… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.